Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Če želimo slediti razvoju naprednejših držav EU, si ne moremo več privoščiti dolgotrajnih in nepreglednih postopkov, ki dušijo investicije.«

Predlog uredbe COM(2025) 984 prinaša racionalizacijo, digitalizacijo in boljšo usklajenost postopkov presoje vplivov na okolje. Po naši oceni so to nujni koraki za izboljšanje poslovnega okolja, saj so postopki v Sloveniji še vedno pogosto zapleteni in dolgotrajni.

Preveč previdnosti pomeni ohranjanje sedanjega stanja

Opozarjamo, da je slovensko stališče do predloga v ključnih segmentih – zlasti pri določanju rokov, digitalizaciji postopkov, uvedbi enotne kontaktne točke (SPOC) ter koordinaciji med posameznimi presojami – preveč zadržano.

Poudarjamo, da so jasni roki in procesna disciplina bistveni za učinkovite postopke. Po našem mnenju sklicevanje države, da so predlagani roki nerealni, ohranja sedanjo nepredvidljivost, zaradi katere investitorji in drugi deležniki težje načrtujejo projekte.

Zato gospodarstvo – enako kot Evropska komisija – podpira enoten in časovno opredeljen okvir za izvajanje okoljskih presoj.

Enotna kontaktna točka kot nujen korak

Odločno podpiramo uvedbo enotne kontaktne točke (SPOC), ki mora biti obvezna in delovati kot osrednji koordinator postopkov, ne kot dodatna administrativna plast. Današnja razdrobljenost pristojnosti namreč povzroča zastoje in nepreglednost. Usklajevanje različnih presoj ne pomeni posega v njihovo vsebino, temveč boljše procesno vodenje: usklajene korake, odpravo podvajanj in časovno sinhroniziran postopek.

Roki in digitalizacija kot temelj učinkovitosti

Podpiramo strogo določene roke z možnostjo izjemnih, jasno utemeljenih in časovno omejenih podaljšanj le v posebej kompleksnih primerih. Digitalizacijo razumemo kot ključni pogoj za večjo preglednost, sledljivost in odgovornost v postopkih – ne le kot tehnično nadgradnjo. Podpira postopno uvajanje rešitev, ne pa splošnih odlogov.

Manj bremen za podjetja, večja učinkovitost postopkov

Izvršni direktor GZS Marko Djinović: »Podpiramo razbremenitev mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) ter predlagamo konkretne izboljšave, kot so združevanje postopkov po načelu ‘ena vloga – ena odločba’, uvedba registra primerljivih odločitev in boljši nadzor nad vodenjem postopkov. Izpostavljamo tudi potrebo po omejevanju zlorab procesnih pravic, večji zgodnji transparentnosti ter uvedbi skrbnika zadeve za učinkovitejše vodenje.«

Poziv državi: izkoristimo evropsko priložnost

Menimo, da bi morala Slovenija predlog uredbe izkoristiti kot priložnost za pospešitev razvoja in dohitevanje najbolj učinkovitih držav članic EU. Poudarja, da bi morali pomisleki države voditi v vsebinske izboljšave, ne pa v zaviranje ključnih rešitev.

Zato pozivamo k aktivni podpori prizadevanjem Evropske komisije, pripravi nacionalnega akcijskega načrta, krepitvi kadrov ter pospešeni digitalizaciji. Le tako bo mogoče zagotoviti bolj predvidljivo in učinkovito investicijsko okolje, kar je pomembno za uspešen zeleni prehod in dolgoročni razvoj Slovenije.

Stališče je na povezavi

The post Slovenija naj aktivno podpre pospešitev okoljskih presoj v okviru evropskega okoljskega omnibusa first appeared on Media GZS.

Takojšnji protikrizni ukrepi na področju energetike, namenjeni obvladovanju stroškov in zagotavljanju stabilnih pogojev za poslovanje

Na področju energetike reprezentativne delodajalske organizacije predlagamo zamejitev cen energije za gospodarstvo (tudi kapico na ceno električne energije) in nižjo obdavčitev energentov. Kot nujno izpostavljamo takojšnje izvajanje Zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), razširitev nadomestil za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, spodbude za samooskrbo ter podporo naložbam v obnovljive vire in učinkovito rabo energije; pri gorivih fleksibilnejši model oblikovanja cen, pri zemeljskem plinu in gorivih pa konkurenčno oblikovanje dajatev ter interventne ukrepe pomoči podjetjem.

Kratkoročni ukrepi

Med kratkoročnimi ukrepi izpostavljamo krepitev prehranske varnosti, učinkovitejši javni sektor ter stalne krizne sheme. Kot ključno navajamo razbremenitev stroškov dela, skrajšanje bremena delodajalca pri bolniški odsotnosti, večjo predvidljivost minimalne plače, bolj prožno delovnopravno ureditev, odpravo administrativnih ovir, razumen zeleni prehod ter pohitritev in olajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev ter prilagoditev pogojev za koriščenje državne pomoči v krizah.

Srednjeročni ukrepi

Med srednjeročnimi ukrepi reprezentativne delodajalske organizacije predlagamo uvedbo socialne (razvojne) kapice na prispevke ter znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 %. Izpostavljamo še stabilno davčno okolje (ključni zakoni naj ostanejo nespremenjeni 3–5 let), učinkovitejše sodne postopke, hitrejše zaposlovanje tujcev, več podpore raziskavam in razvoju in digitalizaciji ter nadaljnjo debirokratizacijo.

Dolgoročni ukrepi

Dolgoročno zagovarjamo oblikovanje razvojne strategije Slovenije za dvig konkurenčnosti, vključno s privabljanjem talentov in bolj spodbudnim davčnim okoljem. Hkrati izpostavljamo potrebo po sistematični krepitvi prehranske, digitalne, energetske, obrambne ter surovinsko-materialne varnosti.

Delodajalske organizacije pričakujemo, da bodo predlagani ukrepi ustrezno obravnavani pri oblikovanju koalicijskih zavez in programa dela nove vlade. Ob tem poudarjajo pomen ponovne krepitve dialoga med socialnimi partnerji ter vključujoče obravnave ključnih ekonomskih in socialnih vprašanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Izpostavljamo, da gospodarstvo potrebuje hitro ukrepanje, jasna pravila in stabilne pogoje za vlaganja, inovacije in nova delovna mesta.

The post Reprezentativne delodajalske organizacije pozivamo k takojšnjim ukrepom za konkurenčno gospodarstvo: protikrizni ukrepi na področju energetike, razbremenitve in manj birokracije first appeared on Media GZS.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Glede na trenutne geostrateške izzive je energetsko intenzivna industrija med najbolj izpostavljenimi pri ohranjanju konkurenčnosti. Zdaj, ko je odobritev iz Bruslja pridobljena, je izvedba sheme v slovenskih rokah.  Ključno je, da vlada sedaj brez odlašanja izvede še zadnje izvedbene korake.«

Že lani smo se zavzemali za čimprejšnje oblikovanje mehanizma za izboljšanje cenovne konkurenčnosti energetsko intenzivnih dejavnosti. Zaradi aktualnih geostrateških razmer je razlogov za čimprejšnjo vzpostavitev mehanizma, ki ga predvideva ZSKREP, še več.

Vesna Nahtigal: »Delna subvencija cene električne energije je nujen korak k stabilnejšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju za podjetja z visoko porabo električne energije, ki so v zadnjih letih zaradi visokih cen izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči. Evropska komisija je podobne sheme včeraj potrdila tudi Nemčiji in Bolgariji.«

Upravičenci in ključna pravila sheme

Zakon predvideva znižanje stroškov električne energije ob hkratni zavezi za naložbe v razogljičenje: prejemniki pomoči morajo vsaj polovico prejetih sredstev investirati v razogljičenje, obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

Upravičena bodo podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, ki so več kot 5-odstotno energetsko intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah. Subvencija se lahko dodeli za največ polovico porabljene električne energije, spodbuda na enoto porabljene energije pa ne sme presegati polovice referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto.

Višino spodbude in obseg razpoložljivih sredstev za posamezno leto določi Vlada. Po dogovoru GZS pričakuje približno 30 milijonov evrov letno oziroma okoli 100 milijonov evrov v treh letih. Sredstva naj bi zagotavljala oba državna stebra proizvodnje električne energije: Holding Slovenske elektrarne in GEN energija.

The post Evropska komisija potrdila državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem – Pozivamo k čimprejšnjemu začetku izvajanja pomoči first appeared on Media GZS.

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Opozarjamo, da je tudi zaradi razmer v svetu in nevarnosti dlje trajajoče krize nujno, da v Sloveniji ta trend razvoja gospodarstva obrnemo navzgor.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke.«

»Vesna Nahtigal o interventnem zakonu:

Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU.«

Na GZS pozdravljamo uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest. Gre za preizkušen ukrep, uvedeni ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope. 7.500 EUR je lahko prvi korak, na GZS predlagamo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 EUR. Pozitivne so tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo. Seveda pa bo v naslednjih korakih potrebna celovita prenova statusa normirancev.

Pomemben ukrep je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. Paziti pa bo treba, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih. Na GZS pozdravljamo tudi predlog znižanja DDV na energente in razume smiselnost znižanja DDV tudi na določene prehranske izdelke, kar bo pomagalo predvsem gospodinjstvom. Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov.

Druga faza ukrepov v naslednjem koraku

Na GZS razumemo, da ta predlog zakona seveda ne more vključevati vseh potrebnih ukrepov za razvojni preboj celotnega gospodarstva. Zato pozivamo politiko, da v prvih šestih mesecih nova vlada sprejme nadaljnje korake k davčni razbremenitvi (med drugim ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu, začetek postopnega zniževanja DDPO do 15 % do leta 2030, ničelno stopnjo za start-upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce). Hkrati predlagamo znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma (s 30 na 20 dni), pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine ter pospešitev digitalizacije podjetij, predvsem MSP.

V prvih dveh letih novega mandata predlagamo izvedbo celovitejše davčne reforme, vključno s postopno nadgradnjo razvojne kapice do 6.000 EUR do leta 2030, enostavnejšimi olajšavami in ugodnejšim DDPO za manjša podjetja. Ključna je tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitev računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela.

Poudarjamo, da mora vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom začeti pripravljati Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Pri tem je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova za dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.

Socialni dialog: vloga ESS in odprta strokovna razprava

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil nujnost socialnega dialoga.

»Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet. Ne sme biti ‘tabu tem’, kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal. Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.«

The post Interventni zakon je prvi korak k razbremenjevanju, a za razvojni preboj Slovenije bodo potrebni nadaljnji ukrepi first appeared on Media GZS.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Shema skrajšanega delovnega časa je namenjena temu, da podjetja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah ohranijo zaposlene in znanje. Zaradi aktualnega dogajanja, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, je del lesne industrije izpostavljen velikemu padcu proizvodnje in prodaje. Število zaposlenih se znižuje. Predlagamo, da se seznam upravičenih dejavnosti uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa zato nujno razširi tudi na lesno industrijo. V Avstriji je pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja skrajšanega delovnega časa že odobrilo.«

Industrijska proizvodnja v dejavnosti C16 se je v obdobju 2021–2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 % na leto. Zaradi zalivske krize in s tem povezanega izpada prometa s kupci iz zalivskih držav, ki so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa, so se razmere v dejavnosti izrazito poslabšale. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bila medletno nižja za 5,9 %, kar pomeni poglobitev padca. Število delovno aktivnih v lesni industriji (brez proizvodnje pohištva) se že od oktobra 2022 (približno 9.000) zmanjšuje. Januarja 2026 je padlo pod 8.200, kar kaže na pritisk zaradi pomanjkanja surovine in novih naročil. Prodaja se je v prvih dveh mesecih leta 2026 skrčila za 2,1 %; na tujih trgih je upadla kar za 8,6 %. Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, pri čemer nobena ne presega 100 mio EUR prodaje.

Koristnost sheme skrajšanega delovnega časa, pri čigar vzpostavitvi smo aktivno sodelovali s predlogi rešitev, se v praksi že potrjuje. Ukrep namreč podjetjem pomaga premostiti začasne motnje v poslovanju ter ohraniti znanje, kadre in delovna mesta. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z začetka aprila je bilo izplačanih že približno 205.000 EUR delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest.

The post Predlagali smo razširitev uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa tudi na lesno industrijo (brez pohištva) first appeared on Media GZS.

PROTIKRIZNI UKREPI NA ENERGETSKEM PODROČJU

• ELEKTRIČNA ENERGIJA​
  • Ukrepi za električno intenzivno industrijo: ​
    • Takojšen začetek izvajanja že sprejetega zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP) z zagotovljenimi vsaj 30 mio. EUR/leto pomoči.​
    • Razširitev veljavnosti Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij TGP na vse gospodarske panoge, predvidene v smernicah EU; povečanje obsega pomoči za dodatnih 10 mio. EUR letno (z obstoječih 26 na 36 mio. EUR)​
    • Podaljšanje minimalne stopnje obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in CO2 dajatvah​
  • Za vse gospodarstvo zamejitev cene energije:​
    • Kapica na ceno električne energije  ​
    • Nižja obdavčitev energentov (trošarine, prispevek za OVE in SPTE, URE, CO2 dajatev, nižji DDV na energente)​
• ZEMELJSKI PLIN​
  • Kapica na ceno zemeljskega plina oz. interventni zakon za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina v skladu z zaostritvijo razmer​
  • Znižanje davkov in prispevkov (OVE, CO2 dajatev) za vsa podjetja​
  • Znižanje trošarine (za neenergetsko rabo kot surovina, za kogeneracijo …) in prispevkov za vsa podjetja ​
• ​GORIVA, NAFTNI DERIATI​
  • Zagotavljanje konkurenčnih cen preko upravljanja trošarin in CO2 dajatve za vsa podjetja ter večje povračilo trošarin za živilsko-predelovalna podjetja​
  • Ukrepi za zagotavljanje zadostnih zalog in nadzor rabe energentov​
  • Vnaprejšnja določitev pogojev omejene rabe in prednostnih nakupov skupaj s predstavniki gospodarstva za primer pomanjkanja goriv​
• ​Na EU ravni se (TAKOJ) zavzeti za:​
  • spremembo CISAF (Clean Industrial Deal State Aid Framework)​
    • odprava omejitev za združevanje pomoči pri ZSKREP in nadomestila za posredne stroške …​
  • odprava zahteve po reinvestiranju prejete pomoči​
  • odprava omejitev glede višine pomoči (le do 50 % tržne cene za 50 % letne porabe EE in ne pod ceno 50 €/ MWh​
  • podaljšanje trajanja pomoči tudi po 2030​
  • odprava ovire za PPA (Power Purcuase Agreement)​
  • spremembo ETS – trgovanje s toplogrednimi plini​
    • podaljšanje sheme z znižanjem benchmark vrednosti – da se čim dlje ohrani čim več brezplačnih kuponov za industrijo​
    • aktiviracija MSR – Market Stability Reserve – več kuponov … da se cena emisijskih kuponov zniža​
  • razklop oblikovanja cene električne energije na osnovi cene zemeljskega plina​
  • podaljšanje EU smernic, ki so osnova za izplačilo nadomestil za posredne stroške TGP tudi po 2030​

KRATKOROČNI UKREPI (izvedba v 6 mesecih novega mandata)

1. Prvi koraki k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju​
   • Ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 % na 36 %​
   • Postopno znižanje statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 % do leta 2030 ter uvedba ničelne stopnje za start-upe v prvih petih letih po ustanovitvi​
   • Ugodnejša dohodninska obravnava napotenih delavcev – v davčno osnovo se všteva 40 % dohodka​
2. Zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma
   • Skrajšanje obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost, s 30 na 20 delovnih dni​
3. Učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine​
   • Hitrejše zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev​: trajna uvedba pospešenega postopka zaposlovanja za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra​
   • Odprava nesorazmernih omejitev pri zaposlovanju tujcev​: kršitve, ki se nanašajo izključno na področje delovnega časa, počitkov ali odmorov, in ne predstavljajo hujših ali ponavljajočih se kršitev, niso razlog za zavrnitev izdaje soglasja za zaposlitev​
4. Pospešitev digitalizacije slovenskega gospodarstva
   • Krepitev vloge Ministrstva za digitalno preobrazbo kot horizontalnega koordinatorja digitalne preobrazbe države in gospodarstva​
   • Vzpostavitev celovitega programa digitalnega prehoda MSP z usmerjenimi vavčerji in podporo za izvedbo projektov​

SREDNJEROČNI UKREPI (izvedba v prvih dveh letih novega mandata)

1. Celovitejša reforma za konkurenčnejše davčno okolje​
   • Razvojna kapica na vse socialne prispevke z začetno uvedbo s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 EUR) in nato postopno znižanje na 2,5-kratnik povprečne plače (6.000 EUR) do 2030​
   • Ugodnejša davčna obravnava holdinških družb​
     • Izvzem 95 % kapitalskih dobičkov holdinških družb iz davčne osnove​
     • Uvedba ničelne stopnje davčnega odtegljaja na obresti in dividende za sedež holdinga​
   • Poenostavljena oblika uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte: ​npr. po povprečni vrednosti osnovnih sredstev ali realiziranih prihodkih na letni ravni​
   • Diferenciacija stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) med majhnimi in velikimi subjekti: ​
     • 10-odstotna stopnja za majhna podjetja (s prihodki, nižjimi od 1 milijona EUR) ​
     • 15-odstotna za ostala podjetja​
2. Pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor​
   • Uvedba enotnega instituta „posvetovalne konference“​
     • Ukinitev obstoječega dvojnega sistema predhodne informacije in predhodnega postopka​
   • Uvedba obvezujočih rokov in omejitev dopolnjevanja vlog​
     • Največ 60 dni za ugotavljanje potrebnosti presoje​
     • 30 dni za določitev obsega​
     • 30–90 dni za javno posvetovanje ​
     • 90 dni za končno odločitev​
   • Omejitev ponavljajočih se pozivov za dopolnitve vlog po prvem pozivu​
   • Uvedba instituta „tihe odobritve“ (pravna domneva pozitivne odločitve)​
   • Vzpostavitev enotne digitalne platforme (»one-stop-shop«)​
3. Nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma​
   • Enotna digitalna platforma za spremljanje bolniškega staleža​
   • Uporaba analitike podatkov za ciljno usmerjanje nadzora​
   • Uvedba spodbud za programe promocije zdravja, psihosocialne podpore ter prilagojenega vračanja na delo​
4. Učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam​
   • Takojšnja zagotovitev 0,25 % BDP integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost​
   • Zagotovitev kontinuitete SRIP-ov in medresorska priprava nove generacije S5​
   • Vzpostavitev kontinuiranega in predvidljivega sistema financiranja raziskav, razvoja in inovacij (»no-gap« pristop)​
     • Sistem rednih ali stalno odprtih razpisov, ​
     • Jasna napoved njihovih objav ​
     • Boljša povezanost med posameznimi fazami razvoja
5. Vključitev računalništva, digitalnih kompetenc in umetne inteligence v izobraževalni sistem​
   • Sistemska vključitev računalništva in informatike v osnovno in srednje izobraževanje ter nadgradnja učne vsebine z digitalnimi kompetencami, podatkovno pismenostjo, osnovami umetne inteligence in digitalne varnosti​
6. Povečanje predvidljivosti in konkurenčnosti stroškov dela
   • Vzpostavitev avtomatičnega (fiksnega) mehanizma določanja minimalne plače​
   • Odprava zgornje meje nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj​
   • Pregled in uskladitev ureditve elementov plače in povračil stroškov z mednarodno prakso​

PRIPRAVA NACIONALNEGA NAČRTA RAZVOJA SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA DO 2035

• V prvem letu mandata: Vlada skupaj z gospodarstvom​ opredeli: ​
  • Razvoj ključnih strateških gospodarskih panog za Slovenijo​
  • Ukrepe po glavnih področjih poslovnega okolja (davčno okolje, RRI, kadri, digitalizacija, internacionalizacija, energetika, učinkovita država, viri financiranja…)​
• Jasen načrt upravljanja in izvajanja posameznih ukrepov​
• Letni akcijski načrti, redno poročanje in​ vmesna evalvacija leta 2030​
• Podlaga: Made in Slovenia 2035​
  • 8 ključnih strateških gospodarskih področij za Slovenijo​
  • 88 ukrepov po ključnih stebrih slovenskega ​
    poslovnega okolja​

The post Predlogi prioritetnih ukrepov za gospodarstvo 2026-27​ first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Obžalujemo, da se posamezne teme – od minimalne plače do davčnih razbremenitev – razglasi za nedotakljive ‘rdeče črte’. Takšen pristop ne prispeva k vsebinskemu dialogu o nujnem prihodnjem razvoju Slovenije in posledično boljšem življenju vseh zaposlenih kot tudi socialno šibkejših. Takšen populizem vodi v polarizacijo in ne k skupnemu iskanju najboljših rešitev. Na GZS smo prepričani, da je le z odprto in strokovno argumentirano razpravo mogoče najti rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Zato mora socialni dialog  temeljiti na dejstvih, primerjavah z mednarodnim okoljem in dolgoročni vzdržnosti sistema. Naš cilj ni krčenje pravic, temveč večja preglednost, predvidljivost in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Samo močna podjetja in zadovoljni zaposleni pomenijo ohranjanje kakovostnih delovnih mest, dobre plača in nenazadnje tudi več denarja za storitve države in najšibkejše.«

Minimalna plača: predvsem vprašanje predvidljivosti

Pri razpravah o minimalni plači poudarjamo, da je ključen problem njena nepredvidljivost. Prepogosto je bila namreč minimalna plača podvržena izkoriščanju v politične namene, kar se je zgodilo tudi letos januarja v predvolilnem obdobju. Poudarjamo, da nismo bili proti dvigu minimalne plače oz. uskladitvi s stopnjo okoli inflacije, nasprotovali pa smo nesorazmerno visokemu dvigu.

Pri določanju višine minimalne plače se zavzemamo za upoštevanje jasno določenih in vnaprej znanih parametrov, kot je uradna inflacija ali drugi parametri, po katerih se usklajujejo drugi socialni transferji. Takšen pristop krepi zaupanje, zmanjšuje negotovost v gospodarstvu in omogoča stabilnejše načrtovanje poslovanja.

Zakon o delovnih razmerjih: iskanje sodobnejših rešitev

Že dlje časa opozarjamo, da ima slovenski sistem plač in povračil določene posebnosti še iz preteklih ureditev, ki Slovenijo postavljajo v drugačen položaj v primerjavi z nam primerljivimi državami EU. Med temi so tudi odmor za malico znotraj delovnega časa, zakonsko določena povračila in nekateri dodatki. Izpostavljamo, da namen ni zmanjševanje pravic zaposlenih, temveč zgolj poiskati bolj sodobne in mednarodno primerljive rešitve, sprejemljive za delodajalce in zaposlene. Prav s tem namenom je bila oblikovana bipartitna delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov delodajalcev in sindikatov. Ta preučuje mednarodno študijo plačnih modelov primerljivih držav v EU, ki jo je za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdelala Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Pričakujemo, da bo vsaka stran pripravila svoj predlog rešitev, ki bo podlaga za pogajanja in iskanje kompromisne rešitve.

Razvojna kapica: tema za strokovno razpravo

Zavračamo poskuse, da vprašanje razvojne oziroma socialne kapice predstavlja nedotakljivo temo. Gre za legitimno razpravo o konkurenčnosti gospodarstva, zadrževanju visoko usposobljenih kadrov ter na drugi strani dolgoročni vzdržnosti sistema socialnih blagajn. Odpiranje tega vprašanja nikakor ne pomeni rušenja socialne države oz. zmanjševanja socialnih pravic, kot se to želi prikazati v javnosti.

Gre za preizkušen in učinkovit ukrep, ki so ga uvedle že dve tretjini držav srednje Evrope. Zaradi odsotnosti razvojnih kapic se lahko delovna mesta visoko usposobljenih zaposlenih selijo v tujino, kar zmanjšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji in slabi tudi prilive v našo javno blagajno. Pri uvedbi bi se povečali prilivi od dohodnine (za znižane delojemalčeve prispevke), potrošnje (višje neto plače povečujejo potrošnjo) in davka od dohodkov pravnih oseb (manjši stroški dela).

Menimo, da je tudi o razvojni kapici treba voditi odprt, strokoven in argumentiran dialog, brez demonizacije in poenostavljanja stališč posameznih deležnikov.

Splošna davčna olajšava: pomemben element razbremenitve dela

Država je lani v Sloveniji povzročila enega največjih povečanj stroškov dela v EU- (podatki Eurostata). Stroški dela na delovno uro, v katere so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila, so v Sloveniji zrasli za 9,3 %, medtem ko v EU za 4,1 %. Visoki stroški dela pomenijo, da zaposleni od svojega zasluženega plačila s strani delodajalcev prejmejo nižji razpoložljiv dohodek. Razbremenitev dela bi pomenila višje neto plače širokega kroga zaposlenih, večjo motivacijo za delo in nenazadnje konkurenčnost trga dela.

The post Razprava o davkih in delovnih razmerjih zahteva dejstva in dialog first appeared on Media GZS.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: “Na GZS pozdravljamo sprejem Pravilnika o navodilih o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela, saj ta prinaša večjo pravno jasnost, omogoča učinkovitejše obvladovanje absentizma ter podpira ključni cilj – čim hitrejšo in varno vrnitev zaposlenih na delo, kar je nujno za konkurenčnost gospodarstva in vzdržnost javnih financ. GZS takšno ureditev zagovarja že vrsto let. Sprejem pravilnika razumemo tudi kot rezultat naših vztrajnih prizadevanj za celovito ureditev področja bolniških odsotnosti, ki mora temeljiti na jasnih pravilih, odgovornosti vseh deležnikov ter sorazmernih in izvedljivih ukrepih.”

Tudi Strateški svet za zdravje pri GZS je že lani podprl vse ukrepe za obvladovanje absentizma in pozval k njihovi čimprejšnji izvedbi. Slovenija se že več let sooča z izrazito rastjo bolniških odsotnosti in je po številu tednov bolniškega staleža med zaposlenimi v samem evropskem vrhu. To ima neposreden vpliv na produktivnost, stroške podjetij in stabilnost delovnih procesov.

Novi pravilnik prvič sistematično določa ravnanja zavarovancev glede na njihovo zdravstveno stanje, pri čemer je njegov osrednji cilj jasen: spodbuditi čim prejšnjo in varno vrnitev na delo. Uvaja tudi natančnejša pravila glede dovoljenega gibanja, bivanja na naslovu prebivališča ter odhodov izven kraja ali države v času bolniške odsotnosti, kar prispeva k zmanjševanju zlorab sistema.

Za GZS je posebej pomembna novost obvezna pisna seznanitev delodajalca z navodili o ravnanju zavarovanca, ki bo potekala prek informacijskega sistema do njegove vzpostavitve pa po obstoječih postopkih. Učinkovita implementacija novih rešitev bo povečala transparentnost, zmanjšala nejasnosti in izboljšala pravno varnost za podjetja. S tem bo ključna tudi za zmanjšanje administrativnih bremen.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: “Uspeh pravilnika bo v veliki meri odvisen od jasne in pravočasne komunikacije med zdravniki, zavarovanci in delodajalci, učinkovitih, enostavnih in digitaliziranih postopkov, ki ne smejo dodatno obremenjevati ne delodajalcev ne zdravstvenega sistema, ter dosledno spoštovanje načela sorazmernosti pri določanju omejitev.«

Ob tem poudarjamo, da zgolj restriktivni ukrepi niso dovolj. Dolgoročno zmanjševanje absentizma zahteva uravnotežen pristop, ki združuje nadzor, jasna pravila in spodbude za prisotnost na delu. Ključni so zato tudi preventivni ukrepi, razbremenitev zdravstvenih delavcev administrativnih nalog ter okrepljeno sodelovanje med zdravstvom in delodajalci.

Tudi v prihodnje bomo aktivno sodelovali pri izboljšavah in nadgradnjah sistema bolniških odsotnosti ter se zavzemala za rešitve, ki bodo hkrati pravične do zaposlenih ter vzdržne za gospodarstvo.

***

Režime gibanja je pripravil ZZZS v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za družinsko medicino, Združenjem zdravnikov družinske medicine pri Slovenskem zdravniškem društvu ter Odborom za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije.

Režimi gibanja med bolniško odstotnostjo – infografika

The post DOSEŽEK: Sprejeta nova pravila za bolniško odsotnost – boljša urejenost sistema zmanjšuje neupravičen absentizem v podjetjih first appeared on Media GZS.

Pri razvoju pobude smo aktivno sodelovali v okviru evropskega združenja Eurochambres, predvsem z vidika potreb slovenskega gospodarstva, vključno s startup in scaleup podjetji. Po naši oceni GZS »EU Inc.« velik potencial za odpravo razdrobljenosti pravnih ureditev na notranjem trgu EU. Enoten pravni okvir bi lahko pospešil ustanavljanje podjetij, olajšal njihovo rast ter povečal privlačnost EU za investicije.

Izvršni direktor GZS mag. Marko Djinović : »Predlog ‘EU Inc.’ odpira pomembno priložnost za bolj enotno in konkurenčno poslovno okolje v EU. Ključno pa bo, da bo zakonodajalec zagotovil jasno, enostavno in podjetjem prijazno ureditev, ki bo delovala tudi v praksi.«

Posebej pozdravljamo, da je predlagana pravna oblika »EU Inc.« zasnovana kot neobvezna in odprta za vse oblike podjetij. Potrebe po enostavnejšem poslovanju namreč ne zadevajo le startupov, temveč celotno gospodarstvo, zlasti mala in srednje velika podjetja (MSP). Podpiramo tudi digitalno naravnanost predloga, vključno z načelom »once-only«, ki zmanjšuje podvajanje administrativnih postopkov. Pomemben pozitiven elementje tudi možnost ustanovitve družbe z enim ustanoviteljem ter fleksibilno delovanje organov družbe, vključno z digitalnimi in hibridnimi oblikami odločanja. Takšne rešitve pomembno prispevajo k večji dostopnosti podjetništva in spodbujajo inovacije.

Ob tem pa opozarjamo na več področij, kjer so potrebne izboljšave. Področje insolvenčnega prava mora za zdaj ostati v pristojnosti držav članic, saj gre za kompleksno in občutljivo področje, kjer bi prenagljene spremembe lahko povzročile pravno negotovost.

Prav tako izpostavljamo potrebo po večji harmonizaciji delovnopravne zakonodaje na ravni EU, saj razlike med državami še vedno predstavljajo pomembno oviro za učinkovito čezmejno poslovanje in zmanjšujejo učinke enotnega 28. režima.

Posebno pozornost je treba nameniti tudi preoblikovanju obstoječih družb v »EU Inc.«. Ti postopki morajo biti jasni, enostavni in brez dodatnih stroškov, sicer obstaja tveganje, da jih podjetja v praksi ne bodo uporabljala.

V »EU Inc.« vidimo tudi priložnost za dodatno podporo inovativnim in hitro rastočim podjetjem. Predlog bi bilo smiselno nadgraditi z rešitvami, ki bolj neposredno naslavljajo potrebe startupov in njihovih vlagateljev ter tako še okrepijo konkurenčnost evropskega inovacijskega okolja.

The post Stališče GZS: Predlog »EU Inc.« je korak v pravo smer, a potrebuje premišljene dopolnitve first appeared on Media GZS.

Hkrati strateški svet poudarja, da gospodarstvo tu prepoznava svojo vlogo kot ključen razvojni partner, ki s svojim znanjem, inovacijami in upravljavskimi kompetencami prispeva k učinkovitejšemu, bolj odpornemu in sodobno organiziranemu zdravstvenemu sistemu.

Mag. Aleš Bizjak, predsednik Strateškega sveta GZS za zdravje: »Zdravstveni sistem je eden najzahtevnejših podsistemov države. Njegovo upravljanje mora temeljiti na strokovnosti, merljivih ciljih in jasni odgovornosti za rezultate. Ključno je, da odločitve temeljijo na podatkih, merljivih učinkih in dolgoročni vzdržnosti sistema. Zdravstvo ni zgolj javnofinančni strošek, temveč pomembno gonilo gospodarske rasti in družbene odpornosti. Zato moramo v prihodnjem obdobju okrepiti profesionalno upravljanje, zagotoviti boljšo organizacijo dela in ustvariti stabilen okvir, ki omogoča predvidljivo načrtovanje ter sodelovanje vseh ključnih deležnikov,«

Dostopnost in učinkovitost sta temelj zaupanja

Dostopnost zdravstvenih storitev neposredno vpliva na zaupanje prebivalstva v sistem in na pravočasno obravnavo zdravstvenih težav. Daljše čakalne dobe pomenijo zamik diagnoz in zdravljenja ter dodatne obremenitve tako za paciente kot za izvajalce. Povprečna čakalna doba za napotnico »zelo hitro« se je med aprilom 2024 in decembrom 2025 povečala za 63 odstotkov. To kaže na nujnost po izboljšanju organizacije dela in upravljanja zmogljivosti ter večji preglednosti čakalnih seznamov.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• sistematično upravljanje čakalnih seznamov,
• plačilo nadomestila za neupravičeno odsotnost na naročenih storitvah,
• ustrezno upravljanje bolniških odsotnosti,
• pospešeno zaposlovanje strokovnjakov iz tujine in povečanje vpisnih mest zdravstvenih programov ter
• nediskriminatorno obravnavo javnih in koncesioniranih izvajalcev.

Zavzema se tudi za:

• modernizacijo postopkov vrednotenja zdravstvenih tehnologij (HTA) ter
• celovit pristop k izračunu širše družbene vrednosti intervencij v zdravstvu kot osnovo za načrtovanje in odločanje.

Stabilno financiranje podpira razvoj

Finančna struktura zdravstvenega sistema pomembno vpliva na njegovo dolgoročno stabilnost in predvidljivost. Obremenitev dela s prispevki ima hkrati vpliv na konkurenčnost gospodarstva in stroške zaposlovanja. Skupna prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje znaša 13,45 odstotka, kar presega povprečje srednjeevropskih držav (10,2 odstotka). Zavarovanci plačujejo tudi obvezni mesečni zdravstveni prispevek v višini 39,36 evra (od marca 2026).

Strateški svet GZS za zdravje zagovarja:

• ohranjanje stabilnih prispevnih stopenj brez dodatnega dvigovanja,
• uvedbo razvojne kapice na zdravstvene prispevke ter
• davčno spodbujanje prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj.

Podpira tudi prehod k vrednostno zasnovanemu določanju cen zdravstvenih storitev, ki spodbuja učinkovitost in kakovost.

Zdravje zaposlenih je razvojna prednost

Zdravje aktivne populacije je ključno za produktivnost, stabilnost delovnih mest in širši gospodarski razvoj. Dolgotrajne ali pogoste bolniške odsotnosti pomenijo obremenitev za podjetja in sistem socialne varnosti ter nenazadnje celotno družbo ter negativno vplivajo na organizacijo dela. V prvem polletju 2025 je bilo povprečno izgubljenih 5,78 delovnih dni na zaposlenega, delež začasno odsotnih zaposlenih pa je dosegel 13,7 odstotka, kar presega povprečje EU (10,2 odstotka). To potrjuje potrebo po sistemskem pristopu k obvladovanju absentizma.

Strateški svet GZS za zdravje predlaga:

• digitalno podprto in strokovno utemeljeno odločanje o bolniškem staležu,
• zgodnje vračanje zaposlenih na delo glede na zmožnost
• jasne standarde za preprečevanje zlorab
• davčne spodbude za preventivne programe v podjetjih
• vrnitev obdobja nadomestila v breme delodajalca s 30 na 20 dni.

Profesionalno upravljanje krepi stabilnost sistema

Kompleksnost zdravstvenega sistema zahteva jasno razmejitev odgovornosti, profesionalno vodenje ter merjenje rezultatov. Učinkovitost organizacije dela, administrativna bremena in usklajenost z evropskim regulativnim okvirom pomembno vplivajo na delovanje sistema in njegovo prilagodljivost prihodnjim izzivom.

Strateški svet GZS za zdravje podpira:

• profesionalizacijo upravljanja zdravstvenih zavodov,
• ločitev strateške in operativne funkcije države,
• uvedbo kazalnikov uspešnosti in odgovornosti vodstev,
• odpravo nepotrebnega dodajanja regulatornih bremen (t.i. »gold-platinga«), regulatorne peskovnike za inovacije
• obvezen test javno-zasebnega partnerstva pri večjih investicijah.

Razvojno partnerstvo je pot naprej

Gospodarska zbornica Slovenije zagovarja vlogo gospodarstva kot aktivnega partnerja pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Podjetja lahko s svojimi kompetencami na področju upravljanja, optimizacije procesov in digitalizacije prispevajo k merljivim izboljšavam.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Učinkovito upravljanje, preglednost delovanja in jasna odgovornost za rezultate so temelj zaupanja v zdravstveni sistem. Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri oblikovanju in izvedbi konkretnih rešitev. Razvojno partnerstvo med državo, stroko in gospodarstvom je okvir za doseganje merljivih izboljšav slovenskega zdravstva.«

Strateški svet GZS za zdravje zato predlaga okrepitev institucionaliziranega sodelovanja med državo, stroko in gospodarstvom kot trajnega mehanizma za usklajevanje prioritet in izvedbo razvojnih ukrepov.

• STALIŠČE STRATEŠKEGA SVETA GZS ZA ZDRAVJE O ZDRAVSTVU V SLOVENIJI IN PARTNERSTVU ZA NAPREDEK

The post Strateški svet GZS za zdravje predlaga konkretne ukrepe za učinkovitejši zdravstveni sistem first appeared on Media GZS.