Razprava na posvetu v organizaciji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je bila namenjena vplivu sistema trgovanja z emisijami (ETS) in ukrepov zelenega prehoda na cene energije, konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter prihodnost energetsko intenzivnih dejavnosti in Šaleške doline.

Državni svetnik Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in glavni izvršni direktor GZS: »S posvetom smo želeli zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in predvidevanj ter praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami. Razogljičenje je v interesu Slovenije, vendar mora zeleni prehod potekati pod pogoji, ki domači industriji, ki je podvržena sistemu ETS, omogočajo konkurenčnost, razvoj in ohranjanje delovnih mest po eni strani ter skrb za okolje in zdrav življenjski prostor na drugi.«

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je treba podnebne ukrepe presojati celovito: »Naslov posveta nas postavlja pred vprašanje: kakšna je cena podnebne politike? Pri tej ceni moramo upoštevati tako stroške ukrepanja kot tudi posledice neukrepanja.« Posebej je opozoril na vpliv ETS na stroške proizvodnje, cene energije in naložbe ter poudaril, da mora Slovenija na evropski ravni jasno zastopati svoje interese. »Če od podjetij in prebivalstva zahtevamo, da nosijo stroške podnebnega prehoda, moramo enako odločno zahtevati preglednost zaslužkov, ki nastajajo v njegovem okviru.« Po njegovih besedah gospodarstvo potrebuje »dostopno in zanesljivo energijo ter možnost, da posodobijo proizvodnjo«, pri prihodnosti energetike pa mora veljati načelo: »Vsako odločitev o opuščanju posameznega vira mora spremljati jasen načrt zagotavljanja oskrbe.« To je še posebej pomembno za Termoelektrarno Šoštanj in preobrazbo Šaleške doline.

V delu posveta, namenjenem energetskim, gospodarskim in regionalnim posledicam ETS, so svoje poglede predstavili predsednik GZS Tibor Šimonka, državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, prof. dr. Rafael Mihalič, glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner ter direktor AquafilSLO Denis Jahić. Razprava je bila osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti, prihodnost Šaleške doline, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter izzive jeklarske in kemijske industrije.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovenska industrija zavezana preobrazbi in sprejema potrebne ukrepe za prilagoditev svojih poslovnih modelov. Razogljičenje mora temeljiti na inovacijah, novih tehnologijah, vlaganjih in rasti produktivnosti, ne pa na zmanjševanju ali zapiranju industrijske proizvodnje. Po njegovih besedah ni zgolj vprašanje ambicioznosti industrije, temveč tudi sposobnosti države, da pravočasno zagotovi pogoje za investicije ter sprejemljive tehnološke smeri podpre s finančnimi in drugimi instrumenti.

Stroški razogljičenja rastejo hitreje, kot lahko podjetja uvajajo spremembe in izvajajo investicije, pot sistema ETS do leta 2030 pa je za številna podjetja prestrma in preveč ambiciozna. Analiza GZS je pokazala, da se bodo ob prehodu v novo obdobje ETS stroški emisijskih kuponov povečali za 50 odstotkov, do leta 2030 pa pri anketiranih podjetjih, ob enakem obsegu emisij kot leta 2024, kar za 345 odstotkov.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu. Toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen. Naš skupni cilj mora biti podnebno nevtralna Evropa z močno industrijo. Ne podnebno nevtralna Evropa brez industrije.«

V vsebinskem sklopu, namenjenem znanstvenim podlagam za oblikovanje podnebne politike, so sodelovali Uroš Prosen, prof. dr. Nir J. Shaviv, prof. dr. Ross McKitrick, Erik Margan in klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavili so različne poglede na meritve, modele, podnebno občutljivost, negotovosti in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji.

Ob zaključku posveta, ki sta ga vodila državna svetnika Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pobudnik posveta, so bili predstavljeni tudi predlogi sklepov za nadaljnjo obravnavo. Med drugim je bilo predlagano, da ukrepi zelenega prehoda temeljijo na preverljivih empiričnih strokovnih podlagah ter da so javnosti jasno predstavljeni njihovi učinki, stroški, tveganja in negotovosti. Predlagano je bilo, da Vlada Republike Slovenije naroči neodvisno strokovno presojo sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda, podpre dodatne ciljno usmerjene raziskave ter na ravni Evropske unije odpre vprašanje njihove strokovne utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti. Med predlogi je tudi, da Vlada v 90 dneh pripravi odziv in načrt nadaljnjih aktivnosti, s katerim se bo nato seznanila pristojna komisija Državnega sveta. 

Podrobnejše uradne zaključke posveta bosta naknadno obravnavala pristojna komisija in plenum Državnega sveta.

Vir: DS RS

The post V Državnem svetu o ceni podnebne politike, ETS in prihodnosti slovenske energetike first appeared on Media GZS.

»Ob dobrem naboru in učinkovitosti izvedenih projektov razogljičenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik in projektov samooskrbovanja z električno energijo, je s ciljem zagotoviti konkurenčne pogoje poslovanja tem dejavnostim tudi v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami članicami, nujno, da tudi Slovenija uredbo podaljša do leta 2030,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Ob tem dodaja, da je »obisk v Talumu zadnjič in danes v Papirnici Vevče  ter prikaz izvedenih investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, dokaz, da se industrija zaveda pomena in je na pravi poti razogličenja.«

Obisk v Papirnici Vevče

Papirna industrija je še ena od energetsko intenzivnih vej tradicionalne slovenske industrije, saj ustvari preko milijardo evrov letnega prometa, 700 milijonov evrov izvoza, 250 milijonov evrov dodane vrednosti letno. Skupaj zaposluje 4.100 delavcev. Poleg tega je vpeta še v številne lokalne storitvene in servisne dejavnosti ter posledično več delovnih mest. »Papir in izdelki iz papirja, predvsem embalaža, se zdijo sami po sebi umevni. A temu ni tako, saj je zaradi visokih cen energije in ostalih naraščajočih stroškov poslovanja in birokratskih ovir konkurenčnost te primarne industrije ogrožena. V zadnjih 10 letih je papirna industrija izvedla preko 580 milijonov evrov investicij. Sredstva iz Uredbe o posrednih stroških emisij so pomembna podpora izvedbi investicij zelenega prehoda,« je pojasnila Petra Prebil Bašin, direktorica GZS – Združenja papirne in papirno predelovalne industrije. 

Zeleni prehod je proces, ki se ga podjetja papirne dejavnosti še kako zavedajo. Poleg surovin, ki so bio osnovane, izdelkov, ki so visoko reciklabilni, učinkovite rabe virov in energije, so pod drobnogledom tudi procesi. Ti dokazuje investicijski val, ki je prisoten v panogi. »V nekaterih podjetjih je že prišlo do celostne transformacije proizvodnje, proizvodnega procesa in programov  (npr. v Palomi 130 milijonov EUR in v Količevem 125 milijonov EUR itd. ), drugje so procesi v teku. Pa vendar se energetsko intenzivna dejavnost ne more razogljičiti čez noč, temveč gre za proces, ki ga danes omejujejo tudi še nerazvite tehnologije. Logičen proces razogličenja je elektrifikacija procesov, ki pa jo visoke cene in drugi stroški energije dodatno zavirajo (primer so industrijske toplotne črpalke, električni kotli),« dodaja Prebil Bašin.

Od leta 2005, ko je EU uveljavila sistem ETS (Emission Trading System), tudi papirni sektor sistematično spremlja izpuste CO2. Od leta 2005 so se izpusti CO2v 6 papirnicah znižali za skoraj 60 %.

Kot je ob ogledu Papirnice Vevče dejal minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, je vlada pred dobrima dvema letoma sprejela uredbo, s katero država preko kritja posrednih stroškov pomembno prispeva k razogljičenju slovenske industrije. S sredstvi podnebnega sklada jo podpira pri njenem prehodu v podnebno nevtralno delovanje, preko naložb v učinkovito rabo energije, proizvodnjo obnovljivih virov ter zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Gre za pomemben prispevek h krepitvi konkurenčnosti slovenske industrije. Naloga industrije na drugi strani je, da ta sredstva izkoristi kar se da optimalno in jih usmeri v projekte z dolgoročnimi pozitivnimi učinki za okolje in družbo. Minister Bojan Kumer se s predstavniki podjetja danes pogovarjal o njihovih nadaljnjih naložbenih načrtih, ki bodo vodili k zmanjšanju porabe energije in emisij. »Prepričan sem, da bodo sredstva Podnebnega sklada za Papirnico Vevče pomemben prispevek – k njenemu čistemu prehodu, večji konkurenčnosti in dolgoročno stabilnem trajnostnem razvoju,« je poudaril.

»V Papirnici Vevče, hčerinskem podjetju podjetja Brigl & Bergmeister GmbH, z veseljem pozdravljamo obisk ministra. Verjamemo, da je odprt dialog med gospodarstvom in državo ključen za uspešen zeleni prehod,« je ob obisku dejal Aljaž Hafner, direktor Papirnice Vevče. Izpostavlja, da kot kapitalsko in energetsko intenzivno podjetje že vrsto let vlagajo v izboljšave in optimizacijo procesov – tako v Sloveniji kot v matični družbi v Avstriji. »Energetska učinkovitost za nas ni zgolj okoljski cilj, temveč strateški kriterij pri odločanju za prihodnje investicije. Usmerjeni smo v inštalacijo BAT tehnologije. Trenutno se posvečamo izboljševanju energetske učinkovitosti pri pripravi surovin in optimiranju internih logističnih procesov. V izdelavi pa so že študije izvedljivosti za naslednje velike projekte.« Hafner poudarja, da je »državna podpora pri razogljičenju pri tem ključnega pomena, saj jo ima na voljo do leta 2030 večina članic EU. Ključnega  pomena je, da na trgu ohranjamo konkurenčnost. Podaljšanje sofinanciranja iz podnebnega sklada industriji tako ne le pomaga do okolju prijaznejših rešitev, temveč prispeva tudi k ohranjanju konkurenčnosti, k razvoju regije in dvigovanju kakovosti življenja lokalnega prebivalstva. Podpora razogljičenju je pogosto odločilen dejavnik pri usmerjanju novih investicij v našem mednarodnem koncernu. Naš skupen cilj naj bo, da se najboljše priložnosti za trajnostni razvoj uresničijo prav v Sloveniji.«

Video izjave in fotografije

Video izjave so dostopne na povezavi

Video izjave in fotografije lahko uporabite ob pripravi člankov in prispevkov. Ob tem prosimo, da navedete vir: Gospodarska zbornica Slovenije.

Uredba o toplogrednih plinih sprejeta 2013

Nadomestilo je energetsko intenzivnim podjetjem namenjeno zaradi višjih cen električne energije, ki izhajajo trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. 

Zato je Evropska komisija uvedla prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. 

Slovenija državne pomoči, ki so jo določale takratne evropske smernice, takrat ni vključila v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS. Posledično so bila slovenska podjetja iz prizadetih sektorjev postavljena v slabši konkurenčni položaj glede na evropske in globalne tekmece. Leta 2020 je Evropska komisija sprejela nove smernice za državne pomoči v okviru ETS po letu 2021. GZS je dejavno sodelovala pri oblikovanju zakonodajnih rešitev, da bi slovenskim podjetjem omogočila enakovreden dostop do pomoči in okrepila njihovo konkurenčnost.

Slovensko shemo, ki jo je Vlada prijavila, komisija pa potrdila februarja 2023 je vlada prenesla v uredbo s trajanjem treh let, je vredna 99,15 milijona evrov. Podjetja morajo prejeta sredstva v celoti nameniti za projekte zelenega prehoda. Trenutno poteka zadnje leto izvajanja te sheme.

V zadnjih dneh smo dobili informacijo, da je tudi Avstrija uvedla kompenzacijsko shemo v podporo EII do leta 2030.

Aktualen zemljevid uvedbe kompenzacij v državah članicah EU

Dodatne informacije:

Tajda Pelicon, GZS, tajda.pelicon@gzs.si, 041 397 194

Ana Sotlar, ana.sotlar@papir-vevce.si, 040 471 512

Tjaša Baraga Naraločnik, tjasa.baraga-naralocnik@gov.si, 041 838 705

The post Minister Kumer skupaj z generalno direktorico GZS v Papirnici Vevče na ogledu projektov zelenega prehoda, sofinanciranih iz nadomestil za posredne stroške emisij TGP first appeared on Media GZS.

Bioosnovani materiali – prihodnost že danes
Dogodek je poudaril, da bioosnovani materiali, kot so slama, glive, konoplja, kokosova vlakna, celuloza, naravne smole in drugi obnovljivi viri, danes že dosegajo mehanske, toplotne in konstrukcijske lastnosti, primerljive s klasičnimi sintetičnimi materiali. Poleg okoljske sprejemljivosti prinašajo tudi koristi za zdravje ljudi, kakovost zraka in dobro počutje v grajenem okolju.

Gradimo nove vrednostne verige
Dogodek je bil strateški korak pri oblikovanju novih bioosnovanih vrednostnih verig, ki združujejo raziskave, podjetništvo, podporne institucije in financiranje v celovit sistem. Ključno vlogo pri tem igrajo intermediary bodies – zbornice, grozdi, raziskovalni inštituti ter razvojne agencije –, ki omogočajo dostop do znanja, trga in sredstev. Dogodek je tako prispeval k oblikovanju novih poslovnih partnerstev, spodbujanju interregionalnih projektov in povečani tržni prepoznavnosti slovenskih podjetij, ki razvijajo inovacije z globalnim potencialom. Zasnovan je bil kot vsebinska platforma za povezovanje podjetij, raziskovalcev, oblikovalcev politik in investitorjev s ciljem spodbujanja razvoja novih bioos Pomembno je, da bioosnovane materiale predstavimo tudi širši javnosti, saj že danes dosegajo primerljive mehanske in funkcionalne lastnosti kot tradicionalni in sintetični materiali. Tržni potencial je ogromen, ključ pa je v oblikovanju močnih vrednostnih verig, ki povezujejo industrijo, inovacije in investicije. 
Bioekonomija tako ni več le okoljska usmeritev, temveč postaja nova gospodarska os v gradbeništvu. Evropska komisija jo vključuje v ključne strateške dokumente, saj predstavlja trajnostno alternativo fosilnim virom in hkrati odpira vrata novim poslovnim modelom, delovnim mestom ter izvoznim priložnostim.

Na dogodku so nastopili vodilni evropski in slovenski strokovnjaki: mag. Gregor Ficko (GZS ZGIGM), Petra Marinko (Non Tox Uni Kum), mag. Valentina Kuzma (GZS ZGIGM), prof. dr. Sascha Peters (Haute Innovation, Nemčija), Leila Behjat (Healthy Materials Lab EU gGmbH, Nemčija), Sabina Dolenec in dr. Polona Zalar (UL BF & ZAG), Matjaž Božič (Mycopor), Rodics Gergely (ACNT, Romunija), Dušan Knežovič (Hemp Cluster, Slovaška), Primož Zorec (Cogreen), Branko Kašman (KO SI), Marina Zajec (Arhitektura E.L.I., Hrvaška), doc. dr. Stanislav Lenart (ZAG), dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut), dr. Alenka Mauko Pranjić (ZAG), Albin Kälin (EPEA Švica), Katja Bučan (GZS) in Manuel Nina (GoParity, Portugalska).

Predstavili so konkretne rešitve s področij gradnje iz gliv, slame, konoplje, naravnih vlaken, biomineralizacije, stabilizacije obalnih sedimentov in digitalne sledljivosti materialov. Govorci so posebej izpostavili, da razvoj bioosnovanih materialov ni več eksperimentalna faza, temveč že deluje na trgu, vključen pa je tudi v EU razpise, kot so Horizon Europe, I3, LIFE, CBE in CCRI.

Materials Matter – Non Tox Day je opomnik, da prihodnost gradbeništva ni le v energetski učinkovitosti, temveč v celostnem vplivu materialov na zdravje, prostor in gospodarstvo. Bioosnovani materiali, krožni modeli in nova partnerstva omogočajo prehod v pametno in trajnostno gradnjo. Dogodek je del aktivnosti v okviru projekta GREET CE, ki ga sofinancira Evropska unija skozi instrument I3. Cilj projekta je razvoj novih industrijskih vrednostnih verig, ki bodo prispevale k zelenemu prehodu srednje Evrope. Z GZS ZGIGM in partnerji gradimo mostove med inovacijami, trgom in okoljem – ter vabimo podjetja, da se pridružijo prihodnosti gradnje.

Vir: GZS ZGIGM

The post Materials Matter – Non Tox Day: Slovenija kot evropsko stičišče bio-inovacij v gradbeništvu first appeared on Media GZS.

Sredstva, ki so jih upravičena podjetja na podlagi uredbe prejela, so v celoti namenila investicijam v tehnologije zelenega prehoda, kot so projekti razogličenja, zniževanja izpustov, uvedbe novih tehnologij in tehnik kot tudi projekti samooskrbovanja z električno energijo. 

»Obisk v Talumu in prikaz investicij, ki so bile izvedene tudi s pomočjo nadomestila posrednih stroškov emisij TGP po uredbi, ter njihovi prihodnji načrti, so jasen dokaz, da se ta industrija zaveda pomena razogljičenja in je na pravi poti. Zato je nujno, da energetsko intenzivnim podjetjem v Sloveniji zagotovimo konkurenčne pogoje poslovanja,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ter dodaja: »Projekti zelenega prehoda so ključni za uvajanje okolju prijaznejše tehnologije in nadaljnje korake na poti  k razogljičenju. Uredba, po kateri so lahko podjetja prejela nadomestilo posrednih stroškov emisij TGP, se letos izteka. Zato na GZS predlagamo, da se po vzoru drugih držav članic EU podaljša veljavnost uredbe do leta 2030, kar omogočajo evropske smernice in bo ohranilo konkurenčni položaj teh podjetij.« Kot dodaja Nahtigal, si bo minister z ekipo v juniju ogledal izvedene investicijske projekte še v dveh podjetjih, in sicer v Papirnici Vevče kot predstavnici papirne industrije, in v SIJ Acroni kot primeru jeklarne.

Talum namenil več kot 55 milijonov evrov zeleni preobrazbi

Talum je prejeta nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij TGP namensko porabil za investicije v zeleno preobrazbo svoje proizvodnje. Višina vseh investicij znaša več kot 55 milijonov evrov, pri čemer bodo iz naslova prejetih nadomestil do leta 2025 prejeli približno 11,5 milijona evrov. Nadomestila so v Talumu med drugim uporabili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah proizvodnih objektov v velikosti 3,7 MW ter za izboljšanje energetske učinkovitosti in zmanjševanje emisij TPG pri proizvodnji rondelic iz katerih se izdeluje aluminijasta embalaža za farmacevtsko, prehrambno in kozmetično industrijo.

Kot je ob ogledu Taluma dejal minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer: »Na obisku sem si ogledal nekatere naložbe, ki smo jih podprli s sredstvi Podnebnega sklada. Talumu čestitam za inoviranje. Postal je eden vodilnih proizvajalcev aluminijskih izdelkov iz sekundarnega, recikliranega aluminija, pridobljenega s ponovno uporabo odpadnega materiala. To mu zagotavlja pomembne primerjalne prednosti in dolgoročno konkurenčnost. Takšne pionirje čistega prehoda moramo podpirati tudi v prihodnje.

Prvo odločbo o upravičenosti do nadomestila so v Talumu prejeli maja 2023. Del prejetih sredstev so namenili za izgradnjo sončne elektrarne na strehah svojih objektov s čimer so povečali proizvodnjo električne energije iz OVE za 3576 MWh letno ter zmanjšali emisije TGP za 1947 ton CO2. Z izgradnjo omenjene proizvodne naprave so dosegli direktne kompenzacije energije v čim večjem deležu zmanjševanja konične moči odjema energije preko distribucijskega omrežja. »Še bolj pomembna za dolgoročni razvoj tovarne in krepitev našega položaja največjega svetovnega proizvajalca pa so namenska sredstva, ki smo jih namenili za sofinanciranje projekta Rondelice 70.000 t,« je ministru pojasnil predsednik uprave Taluma Marko Drobnič.

S ciljem zagotavljanja najvišje kakovosti proizvedenih rondelic in preprečevanja napak so namestili napravo za detekcijo napak, ki omogoča, da s pravočasnimi korekcijami procesa znižujejo količino procesnega odpada, izboljšujejo energetsko učinkovitost ter zmanjšujejo ogljični odtis proizvodnega procesa in proizvoda. Nabavili so novo električno žarilno peč in dve napredni izsekovalni liniji za izsekovanje rondelic iz recikliranega materiala. Z vsemi temi napravami so izboljšali energetsko učinkovitost naprav ter zmanjšali procesne emisije TGP ter emisije drugih onesnaževal. Skupna vrednost projekta Rondelice 70.000 t, ki ga bodo v Talumu zaključili do konca leta, presega 40 milijonov evrov.

V Talumu so sicer sredi intenzivnega investicijskega cikla v višini 55 milijonov evrov za dokončanje zelene transformacije. Od tega je več kot 13 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila. Še dodatnih 60 milijonov evrov nameravajo v Talumu investirati do leta 2030, od tega je več kot 10 milijonov evrov investicij, ki ustrezajo pogojem za dodelitev nadomestila. »Projekti, ki smo si jih danes ogledali z delegacijo ministrstva, več kot dokazujejo pravilnost in ciljno usmerjenost porabe sredstev iz naslova kritje posrednih stroškov emisij TPG. Izhajajo iz realnih potreb industrije in prinašajo realne rezultate večje energetske učinkovitosti naprav in procesov ter zmanjševanja emisij. V Talumu si zato želimo, da bi Slovenija sledila usmeritvi Evropske komisije, ki je državam članicam omogočila podaljšanje te sheme do leta 2030,« poudarja Marko Drobnič.

Fotografije: Talum

Uredba o toplogrednih plinih sprejeta 2013 

Slovenska shema, ki jo je februarja 2023 odobrila Evropska komisija, in jo je slovenska vlada prenesla v 3 leta trajajočo uredbo, je vredna 99,15 milijona evrov. Namenjena je nadomestilu energetsko intenzivnih podjetij za višje cene električne energije, ki so posledica višanja cen električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. Sredstva, ki jih upravičena podjetja prejmejo, morajo biti v celoti namenjena zelenemu prehodu. Trenutno smo v zadnjem letu, ko so podjetja upravičena do nadomestila.

Že pred več kot desetimi leti je Evropska komisija prepoznala, da uvedeno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, ki naj bi pripomogli k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope, negativno vpliva na energetsko intenzivne panoge in obstaja nevarnost za selitev te proizvodnje v države izven EU z manj ambicioznimi okoljskimi cilji in nadomeščanje evropskih proizvodov z uvoženimi izdelki, ki so ogljično bolj intenzivni. Posledično je oblikovala prvo shemo s pravili dodeljevanja pomoči, omejeno na podjetja, ki veljajo za izpostavljene tveganju premestitve emisij CO2. Državno pomoč, ki so jo določale takratne evropske smernice, Slovenija ni prenesla v svoj pravni red, kljub številnim pozivom GZS v imenu podjetij iz prizadetih sektorjev. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi tako z evropskimi konkurenti kot s konkurenci izven EU.

Leta 2020 je Evropska komisija objavila nove smernice glede državnih pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami ETS po letu 2021. GZS je aktivno sodelovala pri pripravi ustreznih zakonskih podlag s ciljem, da se izenačijo pogoji za upravičenost slovenskih podjetij do pomoči in ohrani njihovo konkurenčnost napram tujim tekmecem. 

Aktualen zemljevid uvedbe kompenzacij v državah članicah EU, iz katerega je razvidno, da je v večini držav shema že potrjena do 2030.

Dodatne informacije: 

Tajda Pelicon, GZS, tajda.pelicon@gzs.si

Nataša Vodušek Fras, Talum, natasa.vodusekfras@talum.si

The post Minister Kumer in generalna direktorica GZS Nahtigal v Talumu: Sredstva iz nadomestil za posredne stroške emisij (TGP) učinkovito porabljena za projekte zelenega prehoda industrije first appeared on Media GZS.

Konferenca v organizaciji Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS je v prvem delu programa izpostavila številne teme, kot so vključevanju naravnih rešitev (Nature-Based Solutions) v prostorsko načrtovanje, potrebe po ravnanju s padavinsko vodo, vlogo javnih služb pri prenovi infrastrukture ter izzivi pri večjih prenovah streh na večstanovanjskih stavbah. Še posebej je bila izpostavljena vključitev te za graditeljstvo zelo pomembne tematike v učne programe slovenskih gradbenih šol različnih nivojev, od vzpostavitve nove učne baze za tehnike do razvoja nove nacionalne kvalifikacije »izvajalec urbane zelene infrastrukture«.

Predstavljene so bile tudi napredne tehnične rešitve in praktične izvedbe podjetij Fibran, Knauf Insulation, Mapei in MGing, skupaj z dobrimi praksami iz Avstrije, Češke in Velike Britanije. 

V okviru dogodka je potekala tudi razstava »Mojstri gradijo«, ki bo v letošnjem letu predstavljala Slovenijo na Beneškem bienalu. Prikazan je bil tudi projekt Non Tox Uni Kum kot celostni pristop k ozelenjevanju skozi vrednote novega evropskega Bauhausa ter informacije o novih podnebni razpisov NEB v okviru Obzorja Evropa.

Na konferenci, ki predstavlja osrednji strokovni dogodek evropskega projekta GREEN ROOFS, so sodelovali strokovnjaki Urbanističnega inštituta RS, Zbornice komunalnega gospodarstva, Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS ter Centra za poklicno izobraževanje RS, ter podjetja NEB R&I NKT, Fibran, Knauf Insulation, Mapei in MGing.

Več informacij na strani ZGIGM.

The post Zelene strehe postajajo ključni element prostorske politike prihodnosti first appeared on Media GZS.

»Vloga slovenskih inženirskih podjetij je pri zelenem prehodu lahko prebojna – če vam zagotovimo pogoje, v katerih se lahko razvijate, sodelujete in tekmujete z najboljšimi. Slovenija lahko s svojim znanjem in inovacijami ponudi rešitve, ki so ne le tehnično odlične, ampak tudi trajnostno usmerjene in družbeno odgovorne,« je v svojem uvodu poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. Združenje za inženiring pri GZS ima pri tem posebno poslanstvo, saj združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, ki izvajajo kompleksne domače in mednarodne projekte, hkrati pa aktivno deluje na področju strokovnega razvoja, zakonodajnega okvira, povezovanja s tujimi trgi in promocije slovenske inženirske odličnosti. Kot dodaja Nahtigal, združenje že dalj časa opozarja na pomen stabilnega investicijskega okolja, dolgoročne energetske politike in ustrezne projektne podpore za zeleni prehod. Izpostavila je tudi potrebo po »več mladih strokovnjakov, ki bodo usposobljeni za delo v kompleksnih inženirskih projektih in ki razumejo digitalizacijo, trajnost in upravljanje tveganj,« kjer vidi pomembno vlogo združenja s sodelovanjem pri razvoju izobraževalnih programov, certificiranju strokovnjakov in spodbujanju vseživljenjskega učenja.

Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Andrej Rajh je poudaril ključno vlogo inženiringov pri infrastrukturnih projektih, zlasti v luči zelenega prehoda. Ta po njegovem mnenju ni mogoč brez njihovega znanja, saj prispevajo k razvoju zelenih tehnologij, novim delovnim mestom ter varnejšemu in udobnejšemu okolju. Posebej je izpostavil cestne in železniške projekte, kjer je naloga inženiringov vključevanje trajnostnih materialov, ekoloških rešitev in sodobnih tehnologij, da bodo »naši projekti družbeno sprejemljivejši in bodo imeli manjši vpliv na okolje.« Zaveda se predolgih zakonodajnih postopkov, perečega kadrovskega primanjkljaja ter potrebe po učinkovitejšem sodelovanju med vsemi deležniki.

Dr. Zoran Marinšek, častni predsednik Upravnega odbora Združenja za inženiring, je poudaril pomen klasifikacije inženiringa glede na področje delovanja in naravo poslovnega odnosa. Kot je pojasnil, podnebni cilji in zeleni prehod v ospredje postavljajo pomen ekosistemskega pristopa in povezovanja deležnikov. Na področju tehnologij se razvoj usmerja predvsem v tehnološki inženiring, kjer ima ključno vlogo razvojni inženiring kot del investicijskega cikla. Zeleni prehod predstavlja priložnost za vzpostavljanje novih tehnoloških rešitev, poslovnih povezav ter razvoj inovativnih poslovnih modelov trženja in prodaje.

Predsednik Upravnega odbora ZING dr. Boštjan Strmčnik vidi za dejavnost inženiringov izjemno veliko priložnosti. Kot je izpostavil, prinašajo tehnološki napredek ter nove tehnologije in paradigme, kot so digitalizacija, elektromobilnost, težnje po trajnostnem razvoju (krožno gospodarstvo) ter enormni pričakovani porast stopnje elektrifikacije spremenjeno delovanje družbe in skupnosti. Poudaril je povečan pomen odgovornosti in usklajenosti v procesih strateškega načrtovanja in odločanja pa tudi v izvedbenih fazah, kjer sodelujejo inženiringi. Dotaknil se je tudi kadrovske problematike, pri čemer pa »ne gre zgolj za število, temveč tudi za profil. Potrebujemo široko izobražene in fleksibilne kadre. Permanentno učenje je nujno.«

Družbe v dejavnosti izvedbenega inženiringa so v 2023 izkazale nadpovprečne rezultate, je povedal mag. Aleš Dremel, direktor GZS-ZING, in dodal, da so ustvarile kar 2,6 milijarde evrov celotnih prihodkov in 2,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Dodana vrednost na zaposlenega (69,7 tisoč evrov) je v enem letu porasla za 17,2 odstotka, ob rasti števila zaposlenih za 6,3 odstotka. »Število zaposlenih se je v 2023 povečalo na najvišjo zgodovinsko vrednost – na 8.086 tisoč zaposlenih (po delovnih urah),« je poudaril Dremel. EBITDA se je na račun višje dodane vrednosti povečala za 40 odstotkov oz. za 62,9 milijona evrov. Stroški dela pa so zrasli za 16,6 odstotka. EBITDA marža se je tako zvišala na 9,0 odstotka in je bila višja od dolgoročnega petletnega povprečja (8,2 odstotka).

Inženiringi  v investicijskih procesih sodelujejo v vseh fazah gradnje od priprave investicijske in projektne dokumentacije do izvedbe, je povedal mag. Vekoslav Korošec, predsednik Strateškega sveta GZS za energetski prehod ter dodal, da je »energetski prehod v ogljično nevtralno družbo eden najzahtevnejših projektov v Sloveniji, ki zahteva kompetentne kadre, ki bodo projekte izvedli.« Velik izziv za inženiringe je implementacija novih tehnologij na področju obnovljivih virov (OVE), hranilnikov energije in tehnologijah, ki bodo nadomestile fosilne vire (npr. zeleni vodik). »Za povečan delež porabe električne energije zaradi zamenjave fosilnih goriv z OVE (toplotne črpalke, e-mobilnost) moramo nadgraditi prenosna omrežja in še posebej distribucijska omrežja in sisteme vodenja (pametna omrežja). Inženiringi s svojimi storitvami in uvajanjem novih tehnologij ne prispevajo samo k ciljem zelenega prehoda (ogljična nevtralnost), temveč prispevajo k novim delovnim mestom z visoko dodano vrednostjo na področju storitev, industrije in gradbeništva. Inženiringi z ‘Akademijo gradbenih investicij’ (AGI), ki deluje v okviru GZS pomembno prispevamo k izobraževanju kadrov, brez katerih si ne moremo predstavljati učinkovitega prehoda v ogljično nevtralno družbo,« je še dodal.

»Pomen industrije za slovenski BDP je nadpovprečno velik. Predstavlja specifiko Slovenije, ki je ne smemo spregledati,« je poudarila mag. Petra Prebil Bašin, direktorica GZS-Združenja papirne in papirno predelovalne industrije ter Združenja kovinskih materialov ter nekovin. Opozorila je, da je konkurenčnost slovenske industrije, ki je zelo izvozno usmerjena, tesno vezana na cene energije, ki so bile v Sloveniji dolgo prednost, a so se »po energetski krizi 2022-23 povsem izgubile in postavljajo Slovenijo v segmentu največjih porabnikov energije med države z najvišjo ceno energije v EU. Tako se zdaj dogaja, da slovenska energetsko intenzivna podjetja niso konkurenčna niti znotraj EU, kaj šele v drugih delih sveta.« Po anketi GZS o investicijah in zelenem prehodu v industriji se podjetja zavedajo pomena razogljičenja in že izvajajo konkretne projekte. Zeleni prehod je postopen in odvisen od posameznega podjetja. Ključni izzivi ostajajo financiranje, okoljevarstvena in druga dovoljenja, zakonodaja, umeščanje v prostor, pomanjkanje kadra in razvoj nizkoogljičnih tehnologij. Podjetja stavijo na hibridne tehnologije, ki bodo omogočale uporabo različnih virov in energentov (t. i. multi fuel tovarne). Pomemben izziv na poti k brezogljičnosti so tudi nerazvite tehnologije ter alternativni viri nizkoogljične energije, njihova cena ter omejenost virov. 

Osem inženiring podjetij je na predstavilo svoja razvojne in inovativne projekte, ki so jih implementirali v praksi v Sloveniji in tujini.

Na okrogli mizi v okviru posveta so sogovorniki razpravljali o vlogi inženiringov v luči poslovnih priložnosti in izzivov, krepitvi sodelovanja med inženiringi in investitorji pri investicijskih in tehnoloških projektih ter možnih rešitvah za bolj uspešno izvedbo inženirskih projektov, promociji domačega znanja, pridobivanju referenc na domačih in mednarodnih projektih ter krepitvi odličnosti inženiring podjetij.

Po mnenju dr. Boštjana Strmčnika kadri ostajajo velik izziv, obstajajo pa še drugi, kot na primer preveč raznolika razpisna dokumentacija ali pomanjkanje interdisciplinarnih znanj. Ključno bo vlaganje v razvoj in sistem stalnega usposabljanja. Mlade generacije so dobro izobražene – zdaj jih je treba pritegniti, navdušiti in pripraviti na praktične izzive. Ob tem je izpostavil nujnost interdisciplinarnosti znanj. Tehnične poklice je treba bolj promovirati, saj potrebujejo večjo družbeno prepoznavnost. Inženiring kot panoga ostaja raznolika – ni vse start-up, je pa prihodnost v večji dostopnosti in priljudnosti. 

Gregor Rome, podsekretar v Sektorju za rabo energije na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, je poudaril, da je Slovenija že v prejšnjem zakonodajnem okviru naredila pomembne korake na področju obnovljivih virov – med drugim je vzpostavila enotno točko za OVE, ki investitorjem pomaga pri pridobivanju dovoljenj. V novem paketu direktiv prihaja še enotna točka za učinkovito rabo energije, kjer Slovenija sodi med pionirje v Evropi. Cilj je olajšati pot skozi slovensko regulativo vse do pridobitve gradbenega dovoljenja. Rome opozarja na priložnosti za inženiringe, a tudi na pasti – številni posamezniki se projektov lotevajo brez ustreznega znanja. Tudi Rome poudarja pomen interdisciplinarnega pristopa pri umeščanju projektov v prostor. Pogosto je sicer inženirski del dobro zasnovan, a projekt obstane, ker ga lokalna skupnost ne sprejme. Zato je še kako pomembna komunikacija z lokalnim okoljem.

Dr. Uroš Kerin, pomočnik direktorja za upravljanje s sredstvi in projekti ter vodja diagnostično-analitskega centra pri ELES, opozarja na potrebo po boljšem sodelovanju med investitorji in izvajalci. Kot pravi, je pri razvoju premalo poudarka na mehkih veščinah in družbeni komponenti – tudi zato, ker so v inženiringih pretežno zaposleni ‘naravoslovni’ kadri. Tudi sam izpostavlja pomen komunikacije: »Slovenci govorimo isti jezik, a pogosto različno razumemo iste pojme.« Izboljšati je treba razumevanje med strokovno in širšo javnostjo, zlasti pri umeščanju v prostor. Pomembno je ločevati med kritiko iz vsebine in nasprotovanjem zgolj zaradi nasprotovanja. Ključno je okrepiti medčloveške odnose, a brez zanemarjanja inženirskih kompetenc.

Uroš Blažica, vodja GIZ distribucije električne energije in predsednik uprave Elektro Primorska, poudarja, da nove tehnologije prinašajo potrebo po pametnih omrežjih in naprednem upravljanju z energijo. Spomni na žled, ko smo bili na robu razpada elektroenergetskega sistema. Od takrat so bili izvedeni številni ukrepi – danes verjame, da smo bistveno bolj odporni. Čeprav se uvajanje pametnih komponent pospešuje, predvsem na strani odjemalcev, omrežja še niso na ravni, da bi se v realnem času odzivala na spremembe v okolju. Ključen naslednji korak vidi v modernizaciji transformatorskih postaj in vključevanju sistemskih storitev tudi na distribucijski ravni, ne le na prenosnem omrežju. Pravi, da so ambiciozni cilji zelenega prehoda pomembni, a ostaja odprto vprašanje, ali bomo zmožni prehod izvesti tako hitro, kot si želimo.

Mag. Marija Čebular Zajc z Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport vidi pomembno priložnost za inženiring podjetja na presečišču zelenega in digitalnega prehoda – predvsem na področjih pametnih mest, samooskrbe, industrijskega inženiringa ipd. Razprava je pokazala, da glavni izziv niso finančni viri, temveč kader – primanjkuje strokovnjakov, ki znajo pametne rešitve spraviti v prakso. Izpostavila je dva vzvoda, ki jih ima na razpolago ministrstvo, in sicer neposrednega, kjer so država in občine naročniki prek javnih naročil, in posrednega prek različnih javnih razpisov. Inženiring ima po njenem osrednjo vlogo skozi celoten investicijski cikel – od zasnove do izvedbe. Industrija nastopa kot naročnik in hkrati kot razvojni partner. Ključ do uspeha vidi v tesnem sodelovanju med državo, industrijo in ponudniki storitev.

Razpravo je ob koncu povzel direktor GZS ZING mag. Aleš Dremel z besedami: »Inženiringi smo pomembni pri investicijskih procesih. Energetski prehod potrebuje interdisciplinarne kompetenčne kadre, ki bodo obvladali implementacijo novih razvojnih tehnologij na področju obnovljivih virov. Inženiringi prispevajo k ciljem zelenega prehoda ter ustvarjanju novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. AGI, ki deluje v okviru GZS, pomembno prispeva k izobraževanju kompetenčnih kadrov.«

***

Dan inženiringa je osrednji strokovni dogodek, posvečen problematiki izvedbenega inženiringa. Združenje za inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije združuje vodilna slovenska podjetja s področja inženiringa, predvsem izvedbenega inženiringa, ki igrajo ključno vlogo pri tehnološkem preboju slovenskega gospodarstva ter pri povezovanju raziskovalne dejavnosti, industrije in gradbeništva.

Celotno galerijo fotografij lahko pogledate na Flicker.

The post Inženiringi pri zelenem prehodu izjemnega pomena first appeared on Media GZS.

Gospodarska zbornica Slovenije si v Sloveniji prizadeva za ukrepe, ki bodo gospodarstvu omogočili prilagajanje brez izgube konkurenčnosti.

Eden od ključnih dejavnikov je po njenih besedah davčna politika, ki mora spodbujati gospodarsko rast. Trenutno previsoke obremenitve plač resno ogrožajo konkurenčnost slovenskih podjetij. “Zato smo vladi predlagali razbremenitev stroškov dela in nižje davke ter prispevke za podjetja. Prav tako nas skrbijo visoka cena energije in nezakonit sistem obračunavanja omrežnin, ki ne omogoča prilagajanja stroškov, kar je še posebej obremenjujoče za industrijo in storitvene dejavnosti. Ker po številnih konstruktivnih predlogih vladi ti niso bili uslišani, nam ni preostalo drugega, kot da smo skupaj z drugimi delodajalskimi organizacijami v okviru Državnega sveta vložili ustavno presojo omrežninskih aktov,” je bila jasna Vesna Nahtigal. Ob tem je poudarila tudi nujnost olajšanja postopkov umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor, kar bi omogočilo hitrejši razvoj in rast gospodarstva, ter digitalizacijo, avtomatizacijo in uvajanje naprednih tehnologij v logistiki. “Slovenija je na tem področju v zadnjih letih padla s 11. na 17. mesto, naš cilj pa je, da v petih letih dosežemo 5. mesto. Tudi na tem področju smo že lani na vrhu slovenskega gospodarstva vladi predlagali že nič kolikokrat nujno vključitev vsebin računalništva in digitalizacije v osnovne in srednje šole. Želimo si, da bo vlada končno prepoznala dobrobit gospodarstva – tukajšnjih podjetij, med katerimi ste izjemnega pomena logistična podjetja – za to našo krasno Slovenijo,” je sklenila.

The post Vesna Nahtigal na Logističnem kongresu first appeared on Media GZS.

Kolo ni le prevozno sredstvo, marveč tudi simbol družbenega napredka in povezovanja. Med pomembni izzivi današnjega časa je zmanjševanje ogljičnega odtisa. Podjetja k temu cilju prispevajo z inovacijami, vlaganjem v zelene tehnologije in čiste vire energije. »A tehnologija in investicije ne bodo dovolj, če ne bomo tudi sami, kot posamezniki, del spremembe in napredka. Prav kolo je lahko simbol teh prizadevanj – čista, učinkovita in zdrava alternativa vsakodnevni vožnji z avtomobilom,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Družbeno odgovorna podjetja, ki spodbujajo kolesarjenje kot alternativo avtomobilu za prihod na delo in ga med zaposlenimi podpirajo z različnimi ukrepi, kot so urejena in varna parkirišča za kolesa, zasledujejo dva cilja: skrb za zdravje zaposlenih in trajnostno mobilnost. Tudi na osebni ravni vsakega posameznika je zdravje visoko na lestvici vrednot, a je še vedno potrebno veliko ozaveščanja o pomembnosti zdravega življenjskega sloga.

V preteklem letu je pobuda Polni zagona kolesarimo v službo povezala več kot dva tisoč kolesarjev iz 104 občin.  Letošnja izvedba prinaša novost za podjetja, ki želijo spodbujati trajnostno mobilnost svojih zaposlenih. Uveden je uporabniški profil za delodajalce, ki omogoča enostavno spremljanje zabeleženih voženj zaposlenih in pregled nad njihovimi rezultati. Ta novost podjetjem olajša organizacijo internih izzivov in dodatno motivira zaposlene k rednemu kolesarjenju.

Za sodelovanje je potrebna registracija na www.polnizagona.si, kjer udeleženci beležijo prevožene kilometre, se povezujejo v time in med seboj tekmujejo. Tedenski izzivi in nagrade dodatno spodbujajo kolesarjenje ter ustvarjajo skupnost, ki podpira trajnostne oblike mobilnosti.

Na današnji novinarski konferenci so poleg generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije Vesne Nahtigal prisotne nagovorili še Uroš Vajgl, državni sekretar, pristojen za okolje in podnebje z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, veleposlanik Kraljevine Nizozemske, Nj. Eks. Johan Verboom in Nela Halilović, vodja projekta na IPoP – Inštitutu za politike prostora. V sklopu novinarske konference sta potekala tudi kolesarska popravljalnica in kolesarski zajtrk.

The post Polni zagona kolesarimo v službo:  skupaj spodbujajmo zdravje in trajnost! first appeared on Media GZS.

Na okrogli mizi o vlogi SMR (malih modularnih reaktorjev) pri oblikovanju energetske prihodnosti Slovenije je sodelovala tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal. “Evropska komisija je s svojimi nedavnimi ukrepi poudarila pomen konkurenčne in tehnološko napredne industrije. Tem usmeritvam mora, tako kot to delajo druge države, slediti tudi Slovenija – zagotoviti mora dostop industrije do energije po konkurenčnih cenah, odpraviti pretirane dajatve in omogočiti dolgoročne pogodbe za stabilno oskrbo z električno energijo,” je dejala in izrazila pričakovanje, da bo naša vlada uresničila obljube o iskanju rešitev. Kajti slovenska industrija izgublja konkurenčnost, tudi zaradi previsokih cen energije, ki so bile nekoč naša prednost. Dodatni udarec ji je zadal neustrezen nov sistem obračunavanja omrežnin, ki je nekaterim podjetjem dvignil stroške tudi do 986 %. Spomnila je na deklaracijo, sprejeto na zadnjem Vrhu slovenskega gospodarstva, in dodala: “od vlade pričakujemo odločne korake k večji energetski samooskrbi in konkurenčnim cenam za gospodarstvo. Ključno je, da se že zdaj sprejmejo strateške odločitve za prihodnost. Slovenija potrebuje ustrezno mešanico vseh energetskih virov , poleg obnovljivih virov (sonce, veter) in hidro nujno tudi jedrsko energijo. Prav slednja je edini nizkoogljični vir, ki zagotavlja zanesljivo oskrbo ter zmanjšuje odvisnost od uvoza. Zato je vsak scenarij, ki izključuje jedrsko energijo, nesprejemljiv. Kakšne vire jedrske energije pa bi morali imeti, pa je vprašanje za ekonomske in energetske strokovnjake, ki bi morali dati odgovor, kateri so najbolj optimalni za Slovenijo z vidika ekonomskih, energetskih in okoljskih vidikov.”  

Razpravljavci na okrogli mizi so izpostavili, da Slovenija nujno potrebuje jasno in dolgoročno energetsko strategijo, ki bo zagotovila stabilno investicijsko okolje ter omogočila učinkovit in pošten izhod iz premoga. Jedrska energija (JEK2 in SMR) ne predstavlja konkurenčnih tehnologij, temveč kompatibilni tehnologiji, ki lahko skupaj z obnovljivimi viri energije tvorita stabilen in trajnosten energetski sistem.

Med osrednjimi poudarki razprave je bilo zagotavljanje zanesljive in cenovno dostopne oskrbe z energijo, ki je ključna za vse segmente družbe – od industrijskih porabnikov do gospodinjstev. Poudarili so, da so cene elektrike v preteklih letih močno vplivale na slovensko industrijo, ki je v preteklosti uživala prednosti nizkih stroškov energentov, danes pa se sooča z izzivi energetske nekonkurenčnosti. Razpravljavci so izpostavili skrb zaradi prehitrega zapiranja Premogovnika Velenje in TEŠ6, kar vpliva na energetsko varnost regije in države ter izpostavili številne industrijske odjemalce v Šaleški dolini, katerih potrebe po oskrbi z energijo so v razpravah pogosto prezrte. Pozdravili so pobudo SMR STEPS kot korak v pravo smer in izrazili pripravljenost gospodarstva, da aktivno sodeluje pri oblikovanju pogojev za uvajanje te tehnologije v regijo. 
Zaključne misli posveta so jasno pokazale, da mora Slovenija sprejeti odločne in dolgoročne energetske ukrepe ter zagotoviti ustrezne pogoje za razvoj novih energetskih tehnologij, pri čemer bosta ključna stabilno investicijsko okolje in usposobljen kader.

Dogodek so na pobudo SMR STEPS, SMR Stakeholder Engagement Project for Slovenia (smrsteps.eu) organizirali Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, Razvojna agencija SAŠA, v okviru katere deluje Center za pravični prehod SAŠA, Zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA), Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj. Gre za prvega v načrtovanem nizu dogodkov s skupnim naslovom Energetska prihodnost Slovenije in potencial malih modularnih reaktorjev (SMR). Naslednji dogodki bodo obravnavali raznolike teme, povezane s potencialom SMR; med drugim bo govora o priložnostih za krepitev jedrske dobavne verige, rabo SMR v industriji in izzivih družbene sprejemljivosti.
Pobudo SMR STEPS so ob posvetu v Velenju podprli: GEN energija, d.o.o., Institut “Jožef Stefan” in EDF/Nuward.

The post Strokovni posvet o vlogi malih modularnih reaktorjev (SMR) kot katalizatorjev pravičnega prehoda SAŠA regije first appeared on Media GZS.

Uvodoma so udeležence pozdravili mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ), Tamara Zajec Balažič, vršilka dolžnosti direktorice SPIRIT Slovenija in Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

»Kljub temu da je Slovenija bogata z gozdovi, v gospodarstvu tega naravnega bogastva še ne izkoriščamo dovolj. Še vedno bi lahko več lesa predelali v izdelke z višjo dodano vrednostjo,« je uvodoma izpostavila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. To vidi kot veliko izgubljeno priložnost, saj bi z večjo domačo predelavo ustvarili nova delovna mesta, izboljšali konkurenčnost industrije in prispevali k trajnostnemu razvoju. Dodala je, da si GZS prizadeva za izboljšanje poslovnega okolja. Ob tem se je zahvalila »za dobro sodelovanje gospodarskemu ministrstvu, s katerim smo v sodelovanju z ministrstvi za javno upravo in prostor lani pospešili izdajanje gradbenih dovoljenj, kar je ključno za razvoj panoge. Prav tako aktivno sodelujemo pri prizadevanjih za odpravo neučinkovitih evropskih regulativ, ki obremenjujejo našo industrijo.« Ob tem se je dotaknila tudi obremenitev gospodarstva z dodatnimi prispevki in davki, ki jih je bilo gospodarstvo deležno v zadnjih letih poleg visokih cen energentov, ter izrazila skrb glede morebitnih dodatnih dvigov in novih prispevkov v pokojninski in zdravstveni reformi.

Državni sekretar mag. Dejan Židan je dejal, da ima »lesna panoga ključno vlogo za gospodarski in trajnostni razvoj Slovenije. MGTŠ do leta 2030 načrtuje povečanje konkurenčnosti in dodane vrednosti slovenskih lesnih izdelkov s poudarkom na tehnološki posodobitvi in prehodu v krožno gospodarstvo. V zadnjih letih je bilo za lesarstvo namenjenih 76,2 milijona evrov, polovica za večjo predelavo lesa.« Izpostavil je pomembnost strateškega Izvedbenega dokumenta ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030 in napovedal nadaljevanje razpisov, promocijo lesa ter spodbujanje zelenih javnih naročil. Dodal je, da posebno pozornost namenjajo mikro podjetjem, ki so ključna za gospodarstvo. Za njih pripravljajo poenostavljene razpise in spodbujajo povezovanje z raziskovalnimi institucijami. »V prihodnjih letih bo MGTŠ spodbujal domačo predelavo lesa, s ciljem povečanja zaposlenosti in dodane vrednosti. Slovenski les mora ostati v Sloveniji in prispevati k trajnostnemu razvoju,« je sklenil. 

Tamara Zajec Balažič, v. d. direktorice SPIRIT Slovenija, je izpostavila aktivnosti, ki jih agencija že več kot desetletje izvaja za promocijo lesa in lesarskih poklicev ter v podporo podjetjem iz lesarske panoge pri internacionalizaciji njihovega poslovanja.  »Naš cilj je okrepiti prepoznavnost in dvigniti ugled lesa tako v strokovni kot splošni javnosti ter povečati zavedanje o njegovih prednostih. Posebno pozornost v zadnjih letih namenjamo tudi mladim – predvsem dijakom in študentom, saj jih želimo navdušiti za les in jim predstaviti številne karierne priložnosti v lesarski panogi. Veseli me, da imamo v Sloveniji številna inovativna lesarska podjetja z velikim razvojnim potencialom. Mnoga med njimi so si že utrla pot na globalne trge – nekatera tudi s podporo SPIRIT Slovenija, saj je za nami več uspešno organiziranih več skupnih nastopov na mednarodnih sejmih in gospodarskih delegacijah s področja lesarstva. Les za Slovenijo predstavlja izjemno priložnost in prihodnost, zato bomo na agenciji tudi v prihodnje nadaljevali z različnimi aktivnostmi za promocijo lesa.«

Matteo Grigolini, senior svetovalec pri CSIL Milano, ki je osrednja panožna analitična hiša v Italiji, je spregovoril o trendih in napovedih na ključnih izvoznih trgih za lesno in pohištveno panogo. Prof. dr. Tjaša Redek z Ekonomske fakultete in prof. dr. Leon Oblak z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa sta predstavila trende in  napovedi na ravni Slovenije in posebej na ravni slovenskega lesarstva.

Strokovni poudarek dogodka je bil na primerih razvoja novih lesnih materialov, tehnologij in inovativne uporabe lesa, kjer so s predstavitvami sodelovali ugledni domači strokovnjaki, kot so dr. Urška Blumauer z Zavoda za gradbeništvo, prof. dr. Miha Humar z Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete,  dr. Gal Kušar z Gozdarskega inštituta Slovenije ter Tina Preac iz Žiher hiš, Eva Rihter iz podjetja Rihter in Tilen Bergant iz podjetja Smarti.eu.

V odprti razpravi z vključevanjem občinstva na temo izzivov dvojnega trajnostnega in digitalnega prehoda ter  odpornosti podjetij na stalne krizne dogodke v širšem poslovnem okolju so sodelovali priznani strokovnjaki, kot so Primož Lušina ( Alples), Nataša Teraž Krois (Lumar IG), dr. Aleš Ugovšek (M Sora), Tomaž Rogelj (Jelovica Hiše) ter prof. dr. Primož Oven (Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta) in Mojca Markizeti (Center poslovne odličnosti pri Ekonomski fakulteti Ljubljana).

Ključni izzivi in priporočila, ki jih je dala razprava, so bili osredotočeni na tri ravni: podjetja, raziskovalno-razvojne (RR) institucije in državo. Strinjali so se, da bo le z nadaljnjimi inovacijami, investicijami ter prilagodljivostjo na spreminjajoče se tržne pogoje in tehnološki napredek lesarska industrija ostala konkurenčna in trajnostna tudi v prihodnjih letih.

Slovenija je tretja najbolj gozdnata država v Evropi, takoj za Finsko in Švedsko. Bogastvo lesa ponuja izjemne možnosti za razvoj in krepitev lesne panoge ter preusmeritev slovenskega gospodarstva v predelavo nizkoogljičnih materialov. Ključ do uspeha je v premišljeni povezavi naprednih tehnologij ob upoštevanju okoljskih vidikov in krožnega gospodarstva, je bila zaključna misel dogodka.

Sogovorniki so se bili enotni, da bi morala podjetja razčistiti, kaj dvojni prehod zanje pomeni, intenzivneje vlagati v izobraževanje zaposlenih in razvoj digitalnih kompetenc. V digitalizaciji in zeleni trajnosti bi morala videti priložnost za povečanje konkurenčnosti. Ključno je tudi razvijati konkurenčne in trajnostne tehnologije ter pri tem aktivno sodelovati z raziskovalnimi institucijami. Po drugi strani morajo raziskovalno-razvojne institucije krepiti sodelovanje s podjetji in jim nuditi konkretno podporo pri uvajanju novih tehnologij ter prenosu inovacij v industrijsko prakso. Država pa mora omogočiti namensko financiranje dvojnega prehoda, ne le za nakup strojev, temveč tudi za vlaganja v znanje, kar bo podjetjem olajšale prehod in zmanjšale tveganja povezana z investicijami v trajnost in digitalizacijo. Pomembno je, da država jasno opredeli, kaj dvojni prehod pomeni in podjetjem ter javnosti redno posreduje relevantne informacije. Posebej so izpostavili, da bi morala država izobraževalni sistem še bolj usmeriti v razvoj digitalnih in trajnostnih kompetenc, da bo prihodnja delovna sila bolje pripravljena na izzive prehoda.

V zadnjem delu dogodka je bila svečano obeležena 25. letnica delovanja Lesarskega grozda, ki je s svojim delovanjem pomembno prispeval k obstanku in razvoju slovenske lesne panoge. Podeljena so bila priznanja za dolgoletno odlično sodelovanje in podporo delovanju Lesarskega grozda, ki so jih prejeli SPIRIT Slovenija in Direktorat za lesarstvo pri MGTŠ, Gospodarska zbornica Slovenije, Oddelek za lesarstvo UL BF  in Fakulteta za dizajn. 

Posebno obogatitev letošnjega dogodka so predstavljali razstavljeni izdelki iz lesa študentov in dijakov Višje strokovne šole za les in oblikovanje – Lesarske šole, ki so bili na ogled ves čas trajanja dogodka in so poželi veliko navdušenje udeležencev. 

Dogodek sta organizirala Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport in SPIRIT Slovenija ob sodelovanju GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije in Lesarskega grozda.

The post Dan slovenskega lesarstva v znamenju trajnostnega in digitalnega prehoda first appeared on Media GZS.