Papirna industrija je vzorčen primer dejavnosti, ki se v krogu energetsko intenzivnih dejavnosti sooča s padcem konkurenčnosti. To terja veliko prilagodljivosti, nujne so investicije, inovacije ter novi pristopi do ravnanja z viri in kadri. Boli predvsem spoznanje, da industrija nima dovolj podpore v domačem poslovnem okolju, a vse to bo potrebno sprejeti in upoštevati v prihodnjih poslovnih modelih, je prepričan predsednik upravnega odbora Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS Leopold Povše. »Proizvodnja papirja v Sloveniji je letos nekoliko večja od lanske, embalažna industrija pa že čuti upadanje obsega zaradi krčenja določenih dejavnosti. Odtenke prihodnosti, kot so naslovili srečanje papirničarji, bodo torej rezultat mnogih dejavnikov, predvsem pa inovativnih in zavzetih sodelavcev,« je izpostavil Povše na tradicionalnem Dnevu papirništva.
Uvodoma je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal ob pozdravu udeležence Mednarodnega srečanja slovenskega papirništva 2024, ki poteka 20. in 21. novembra, seznanila z aktualnimi aktivnostmi GZS na področju omrežnin, stroškov energije in dolgotrajne oskrbe z njo ter odpravo anomalij na trgu dela. »Zdi se, da Evropa z zelenim dogovorom drvi naravnost v uničenje industrije, predvsem primarne industrije materialov, ki pa je osnova za vse ostale industrije. Glasne so tudi pobude industrije, da mora Evropska komisija poskrbeti za ponovni preporod evropske industrije, za večjo suverenost Evrope. Nova – stara predsednica Komisije je te pobude podprla. Po drugi strani pa lahko spremljamo zaostrene geostrateške razmere po svetu,« je dejala in dodala, da GZS podpira digitalizacijo in zeleni prehod v industriji in se zavzema tako za večjo podporo gospodarstvu v zvezi s tem kot za čim manj boleč prehod energetike. Ponovno je izpostavila, da bi morala biti država bolj skrbna do domače industrije, upoštevati njene pripombe in predloge ukrepov. »Zavedati bi se morala, da dejansko drži, da ko gre gospodarstvu dobro, gre dobro vsem.«
Letošnji tradicionalni dogodek papirne industrije poteka pod geslom »odtenki prihodnosti«, ki za papirno industrijo ni enosmerna cesta, temveč prometna večpasovnica, kjer vsako podjetje, vsak posameznik išče svojo pot v današnjem hitro spreminjajočem se svetu, vsi pa stremimo v isto smer – smer razvoja, trajnosti in razogljičenja, je obrazložila Petra Prebil Bašin, direktorica Združenja papirništva pri GZS.
Predsednik Združenja papirništva Leopold Povše je v svojem prispevku predstavil, v kako volativnem okolju in svetu posluje papirna industrija in kakšni so izgledi za prihodnost. Poudaril je inovativnost kot ključni dejavnik, kjer se ustvarja razlikovalna prednost tudi v tej dejavnosti.
Uvid v celotno svetovno ekonomije je podal prof. Andrea Boltho, dolgoletni profesor ekonomije, ki je izpostavil, da živimo v bolj volativnem okolju kot kdajkoli prej. Težava evropske ekonomije je tudi prevelika reguliranost, pri čemer je Slovenija tu nadpovprečna. Opozoril je na hitro staranje prebivalstva, s čimer je povezan tudi inovacijski zaostanek ter deglobalizacija. Po njegovem videnju bi Evropo rešila izvedba načrta Maria Draghija ter tehnološki zagon novih tehnologij.
Kakšen je sodoben delodajalec, je prikazala Saša Boštjančič, Optius.com, ki je navedla razloge spremenjenih razmer na trgu dela, katerih močan vzvod je hitro staranje prebivalstva. Slovenija ima zgodovinsko nizko brezposelnost, povprečna starost Slovencev je 45 let – delež starejših se povečuje. Poudarila je pomen medgeneracijskega povezovanja in spoštovanja.
Etični heker Dalibor Vukovič iz Telekoma je predstavil pomen skrbi za varnost ob pospešeni digitalizaciji sveta. Ta je pohitrila procese, povečuje pa se tudi izpostavljenost kibernetskim napadom. Udeležence je s praktičnim prikazom osvestil o tveganjih v digitalni dobi.
Direktor evropske konfederacije papirničarjev – CEPI Jori Ringman je potrdil, da so poleg že navedenih izzivov panoge z energenti, volativnimi cenami surovin, velik problem tudi neenaki pogoji v različnih državah znotraj EU. Povedal je, da je lani Evropa zgodovinsko prvič presegla izvoz celuloze glede na uvoz. Meni, da ima papirna industrija skupaj z ostalo industrijo ob novo izvoljeni Evropski komisiji upanje, da bo v skladu z napovedmi resnično poskrbela za okrepitev evropske, zlasti energetsko intenzivne industrije.
Evropa je krepko zaostala za ostalimi trgovinskimi partnericami, predvsem za Kitajsko. Medtem ko ostale velesile krepijo konkurenčnost svojega gospodarstva, je Evropa v zadnjem obdobju močno zanemarila inovacijsko in razvojno področje, ima preobsežen regulatorni okvir in vodi nespametno energetsko politiko. Po besedah prof. dr. Jožeta P. Damijana je ključen problem prav napačna energetska politika, ki je vodila v trenutno previsoke cene energije, ki bodo Evropo osiromašile primarnih surovin.
Na okrogli mizi so svoja stališča predstavili prof. dr. Jože P. Damijan, Jori Ringman, direktor DS Smith Slovenije Gabriel Baloh, Marija Čebular Zajc iz Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter Rado Kunavar, direktor operative MM Količevo. Sogovorniki so se strinjali, da je papir strateški material, izdelan v celoti iz surovin, ki prihajajo iz Evrope. Prihodnost naj bi po mnenju udeleženih pripadala tistim, ki pogumno investirajo, posodabljajo in optimizirajo svoje delovanje, tudi v papirni industriji, sicer je povsem realno pričakovati krčenje vse industrije.
Na dnevih papirništva smo že 21. leto po vrsti podelili tudi priznanje za najboljše zaključno delo s področja papirništva in sorodnih ved. Prejel ga je mag. inž. str. Gregor Ševerkar za magistrsko delo Dinamična karakterizacija celuloznih polizdelkov z vključitvijo invazivnih rastlinskih vrst, ki nagovarja tako pomen krožnosti embalaže kot tudi reševanja problematike invazivnih rastlin ter njihovo možno koristno uporabo v embalažni industriji.
