Letošnji tradicionalni dogodek papirne industrije poteka pod geslom »Na krilih sprememb«. Papirna industrija je vzorčen primer dejavnosti, ki se v krogu energetsko intenzivnih dejavnosti soočajo s padcem konkurenčnosti, zato je pred veliko izzivi za prihodnost, tako na energetsko okoljskem področju, tehnološkem področju kot pri kadrih. Predsednik Združenja papirništva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Leopold Povše je povzel, da je poslanica za papirno panogo v prihodnosti: »Sodelovanje namesto izolacije, inovacije na prav vseh področjih in proaktivnost – ne čakajmo, da se svet umiri, sami moramo ujeti krila sprememb.«
Papir in papirna industrija imata že dolgo zgodovino, torej sta se uspešno prilagajala času, uvajala spremembe, premikala meje, pogumno inovirala in iskala nove možnosti. Gotovo je to recept za uspešno prihodnost tudi v današnjem času, ki mu vladajo spremembe in vsakodnevni izzivi. Med njimi gotovo prednjači zakonodajni vpliv, ki usmerja podjetja v razogličenje, učinkovito delovanje in čim nižji okoljski odtis. Na drugi strani pa je vedno večji izziv konkurenčnost, tako domačega poslovnega okolja kot evropskega, saj konkurenca izven Evrope deluje v zakonodajno bolj prijaznem primežu, z nižjimi okoljskimi standardi in z veliko ugodnejšo ceno energije.
Letošnje tradicionalno srečanje papirne industrije z naslovom »Na krilih sprememb« poudarja po eni strani, kako zahteven je ta čas, po drugi pa predvsem to, da je spremembe v okolju potrebno uvideti in sprejeti kot »gonilo razvoja«, izkoristiti »veter sprememb« za polet v novo, boljše…., pa naj gre za podjetja, institucije ali posameznike. Spremembe niso ovira, so veter v krila. Zato jih je treba izkoristiti za pogumne korake naprej, za nove povezave, ideje in rešitve, saj prav spremembe omogočajo rast, inovacije in napredek.
Uvodoma je Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, ob pozdravu udeležencem Mednarodnega srečanja slovenskega papirništva 2025, ki 19. in 20. novembra poteka v Portorožu, te seznanila z aktualnimi aktivnostmi GZS kot tudi s projektom »Made in Slovenija 2035«, ki je letošnji strateški dokument GZS. Ta je nastal skupaj s člani – gospodarstveniki in je začrtal ključne strateške smernice razvoja osmih najmočnejših vej slovenskega gospodarstva. Papirništvo je pomemben del »industrije materialov«, ki je eno od osmih področij novega gospodarskega programa, kjer so bile opredeljene jasne strateške usmeritve: panogo materialov in krožnega gospodarstva bomo usmerili v razvoj trajnostnih in recikliranih materialov, nizkoogljične proizvodnje, spodbujali uvedbo krožnih poslovnih modelov ter zmanjšanja odvisnosti od uvoza redkih surovin. Naš cilj je, da slovenska podjetja okrepijo svojo vlogo v mednarodnih dobavnih verigah. Dokument je osnovan kot vodnik odločevalcem za kreiranje vzpodbudnega domačega poslovnega okolja v prihodnjem obdobju do leta 2035.
Predsednik Združenja papirništva Leopold Povše je predstavil papirno panogo, ki je izvozno usmerjena, vitalna in prilagodljiva strateška industrija z visoko dodano vrednostjo in zeleno usmerjenostjo v prihodnost. Izpostavil je trdoživost papirne industrije, ki ves čas posluje v volativnem okolju. Polaga na srce “usmeritve za prihodnost: Sodelovanje namesto izolacije, inovacije na prav vseh področjih in našo proaktivnost – ne čakajmo, da se svet umiri, mi se moramo gibati hitreje.”
Sledila je ocena izzivov in priložnosti za Slovenijo geopolitičnega analitika dr. Klemna Grošlja, ki je poudaril, da se je svet vedno spreminjal. Spomnil je, da se zgodovina ponavlja ter da imajo spremembe današnjega sveta izvor v preteklosti, ki ga danes sooblikujejo ekonomski odnosi, ki pa niso več garant za mir in trenutno svetovno ureditev.
V iskrivem nastopu je Gregor Kosi, The Great Leadership solutions, poudaril, da lahko spremembo preprosto preživimo ali pa jo »živimo« in osmislimo v svoj prid. Sporočila na papirju ponujajo v primerjavi z drugimi mediji višjo stopnjo človečnosti, avtentičnosti in prisotnosti, utrjuje zavest ter omogočajo uresničevanje idej, jih osmisli ali preobrazi. Opozoril je tudi na to, da je razvoj tehnologije pravzaprav posledica sprememb v nas.
Nadalje smo spoznali skrivnosti Employer brandinga (znamčenje delodajalca) s strani poznavalca družbenih omrežij Damjana Blagojevića. Njegovo sporočilo je bilo, da so ključni promotorji in graditelji ugleda podjetja zadovoljni zaposleni, zato priporočilo podjetjem, da se pravzaprav zazrejo vase ter gradijo ugled in komunicirajo svoje realne zaveze. Kljub temu, da je papirništvo tradicionalna industrija, se mora posluževati tudi komunikacije na družabnih omrežjih.
Že 22. je bila letos podeljena tudi Nagrada za izjemno zaključno delo na področju papirništva, ki jo je prejel Nik Nikolić, za magistrsko delo s področja staranja arhivskih papirjev.
Dejan Paravan, GEN energija, je udeležencem razložil pozicijo Slovenije v evropskem prostoru. Na svetovnem zemljevidu Evropa ni velik igralec, je pa zastavonoša zelenega prehoda, sicer pa velja za zelo nehomogen trg, regija JV Evrope, kamor spada Slovenija, je žal cenovno pozicionirana visoko. Na osnovi nekaj kakovostno opravljenih strokovnih študij optimalni scenarij za prihodnjo energetsko oskrbo Slovenije sloni na kombinaciji jedrske energije in izrabe obnovljivih virov energije. Za nadaljevanje proizvodnje jedrske energije je potreben smel pristop k izgradnji JEK2, v kombinaciji z malimi modularnimi jedrskimi reaktorji (SMR). Pri slednjih bo velik izziv varnostni in regulatorni problem, zato jih ni pričakovati v praksi prej kot okoli leta 2050.
Nina Maurovič iz DS Smith Slovenija je predstavila novo direktivo PPWR (direktiva o embalaži in odpadni embalaži), ki je po njenih besedah najbolj lobiran zakon v zgodovini . Kar 40 % vse embalaže predstavlja papirna embalaža. Krovni cilji direktive so zmanjševanje količine odpadkov, reciklabilnost in usklajeno označevanje (reciklabilnosti) materialov. Izpostavila je, da je zakonodaja živa, spremenljiva in da vedno obstaja priložnost za spremembe. Razložila je, kaj je »papirizacija« ali renesansa papirja, ki ga mora sektor izkoristiti.
Meta Pavlin Avdić, direktorica PR agencije in strokovnjakinja za trajnostnost, je opozorila na pomen komuniciranja tudi v trajnostnosti. Poudarila je, da je potrebno prisilo spremeniti v spodbudo. Tako bi pridobili priložnosti za partnerstva, inovacije, nove poslovne modele in povečali vrednosti znamke. Blagovne znamke, ki so prepoznane kot trajnostne, imajo lojalne stranke. Pregledala je pretekle dosežke papirne industrije in komentirala, da kljub temu da so bili doseženi izjemni statistični rezultati, tega panoga ni dovolj in ustrezno komunicirala.
Na okrogli mizi z naslovom »Papir je In«, ki jo je moderiral Goran Novkovič, so sodelovali Meta Pavlin Avdić, Nina Maurovič, Ivana Vrviščar – iz Pošte Slovenije, Jernej Potočniki iz Dnevnika in Damijan Blagojevič. Bila je vir mnogih sporočil: Povejmo kompleksne zgodbe na enostaven način, marketing B2B marketing se približuje B2C marketingu, nujnost gradnje trajnostne kulture v podjetjih skozi zgodbe materiala/izdelka, papir je priložnost za pobeg od ekranizacije, zajemimo val »retra«, kjer ima papir mesto, ki se pojavlja med mladimi.
Današnji, že 51. Mednarodni simpozij inženirjev in tehnikov papirništva ponuja predstavitve novosti s tehnološkega področja za papirno industrijo, tako s področja optimizacije in nadzora procesov, novih materialov in dodatkov, krožnosti in energetske učinkovitosti kot novih izdelkov iz celuloze in papirja.
FOTOGRAFIJE z dogodka so objavljene na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir GZS, foto Tadej Kreft.
