Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta so predstavniki GZS opozorili, da morajo spremembe Zakona o tujcih dejansko pospešiti zaposlovanje potrebnih kadrov, izrazila skrb, da bi spremembe lahko dodatno zmanjšale privlačnosti Slovenije za tuje delavce. Pri dolgotrajni oskrbi in skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni je poudarila, da morajo biti rešitve jasno financirane, nadzorovane in pripravljene brez novih bremen za podjetja. Naše izhodišče je jasno: vsak ukrep mora biti presojan tudi z vidika vpliva na gospodarstvo, vzdržnosti sistemov in konkurenčnosti Slovenije.
Zakon o tujcih: ob zaostritvah smiselni tudi ukrepi za lažje zaposlovanje potrebnih kadrov
Podpiramo prenos odločanja o zamenjavi delodajalca oziroma delovnega mesta na Zavod RS za zaposlovanje, saj lahko to skrajša postopke in zmanjša administrativne obremenitve. Ob tem pa pričakuje jasne roke, digitalno izvedbo postopkov in merjenje dejanskega časa obravnave.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Določene predlagane spremembe Zakona o tujcih bi lahko dodatno zmanjšale privlačnost Slovenije za tuje delavce v času, ko se podjetja soočajo s pomanjkanjem kadrov. To bi lahko še zaostrilo kadrovsko vrzel v podjetjih. Predlagane zaostritve bi bilo treba uravnotežiti z ukrepi, ki olajšujejo prihod in zaposlovanje potrebnih kadrov. Med ključnimi rešitvami so poenostavljeni postopki zaposlovanja, vključno z zaposlovanjem na zaupanje, hitrejše pridobivanje delovnih dovoljenj, lažji prihod visoko usposobljenih strokovnjakov ter razbremenitev stroškov dela.«
Dolgotrajna oskrba: potrebna je finančna vzdržnost sistema
Predlog Zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe uvaja začasne ukrepe za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, predvsem zaradi težav in zamud, ki so se pokazale pri njegovem vzpostavljanju. Na današnji seji ESS smo izpostavili, da podpiramo dodatek na delo deficitarnim poklicem v dolgotrajni oskrbi, a le za tiste, ki so neposredno vezani na osnovni proces nege in medicinske oskrbe in ne tudi na vse zaposlene v dejavnosti. Hkrati pa je čimprej potrebno pristopiti k reformi izvajanja sistema, ki ima za posledico pretirano porabo sredstev na področju sofinanciranja institucionalne oskrbe, na področju uvajanja novih storitev, pa se sredstva pri izvajanju teh storitev ne črpajo v skladu z načrtovanjem porabe namenskih sredstev.
Sklad za napredno zdravljenje redkih bolezni: cilj je razumljiv, financiranje mora biti predvidljivo
Razumemo potrebo po tovrstnem skladu in podpira namen ustanovitve sklada za napredno zdravljenje redkih bolezni, zlasti kadar gre za hitrejši dostop otrok do zdravljenja. Ob tem pa poudarjamo, da mora biti financiranje sklada jasno, predvidljivo in zasnovano tako, da ne ustvarja novih davčnih ali administrativnih obremenitev za podjetja. Pri ocenjevanju primernosti kandidatov za zdravljenje s sodobnimi zdravili ne sme imeti odločilne vloge zgolj medicinska stroka, temveč je potrebno primere preveriti tudi s sociološkega in psihološkega vidika.







