Osnutek podnebnega zakona, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju, je sicer za gospodarstvo bolj sprejemljiv kot je bil osnutek v javni obravnavi jeseni lani. Kljub temu vsebuje nekatere nejasnosti, ki bi lahko ogrozile družbeno-ekonomski razvoj Slovenije. Gospodarska zbornica Slovenije opozarja, da je potrebno pri sprejemanju Podnebnega zakona biti previden, da ne bi zaradi podnebnih ciljev povzročili ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje. Oba cilja, doseganje podnebne nevtralnosti in zagotavljanje blaginje ljudi morata biti enakovredna in uravnotežena.
Najbolj bode v oči cilj, da mora Slovenija najkasneje do leta 2045 doseči podnebno nevtralnost. Boj proti podnebnim spremembam je skupni cilj Evropske unije, ki si je v Zelenem dogovoru kot prelomno leto določila 2050. Prispevek Slovenije je seveda pomemben, vendar z vidika globalnega podnebja zanemarljiv, zato ni smiselno, da naša država pri doseganju tega cilja prehiteva skupne roke EU. Slovenija je namreč v vrhu evropskih držav po stopnji industrializacije in nepremišljeno hitenje bi lahko ogrozilo zeleni prehod slovenske industrije, ki potrebuje čas, dodatna (javna) sredstva in predvsem nove tehnologije, ki trenutno še niso dostopne. Zapiranje slovenske industrije ne bi v ničemer prispevalo k globalnemu stanju podnebja, ampak bi le ogrozilo družbeno-ekonomski razvoj v državi.
Osnutek zakona nalaga dodatno administrativno breme slovenskemu gospodarstvu, ki ga druge države EU nimajo in s tem zmanjšuje konkurenčnost slovenskih podjetij. Gre za načrt za podnebno nevtralnost, ki ga morajo v skladu z direktivo EU o emisijah iz industrije pripraviti energetsko intenzivne dejavnosti, osnutek podnebnega zakona pa to obveznost širi na vse zavezance, ki trgujejo s toplogrednimi plini.
GZS je že v postopku javne obravnave osnutka podnebnega zakona opozorila, da osnutek ne upošteva pomena in vloge predstavnikov gospodarstva, ki bo nosilo glavno breme izvajanja ukrepov na področju blaženja podnebnih sprememb. Tako v sestavi podnebnega sveta, ki naj bi bilo neodvisno znanstveno posvetovalno telo za podnebne politike, ni predvideno niti eno mesto za predstavnika gospodarstva. Sta pa predvideni dve mesti za predstavnike nevladnih organizacij, čeprav ni jasno, kakšne znanstvene in strokovne kriterije morajo dosegati.
Osnutek zakona je ponekod dvoumen in nelogičen, kot v primeru »zasebnih zračnih prevozov«. Taka dikcija ni predvidena v evropski letalski regulativi, kjer obstajajo samo nekomercialni ali komercialni zračni prevozi, zato ni jasno, na kaj se to določilo nanaša. V kolikor gre za komercialne zračne prevoze, so ti že urejeni v Uredbi o vrstah naprav, dejavnostih in toplogrednih plinih, kjer so jasno predpisane letalske dejavnosti, za katere je potrebno izvajati monitoring emisij v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Poleg tega to določilo uvaja dodatne dajatve, ki v ničemer ne bodo zmanjšale emisij toplogrednih plinov, saj je kot kriterij opredeljeno število potnikov, ne pa recimo poraba goriva, dolžina leta in podobno, ob hkratnih neutemeljenih in nelogičnih izjemah, kot tudi popolnoma nedefiniranih postopkih določanja izjem brez zakonskih podlag. Tako predlagan člen ne sledi okoljevarstvenim smernicam in je zgolj populističen predlog, ki dodatno zavira razvoj letalstva in povezljivost Slovenije ob hkratnem povzročanju gospodarske škode.
Sporna je tudi predvidena ukinitev dveh členov Zakona o trošarinah, ki opredeljujeta vračilo trošarine za industrijsko komercialni namen. Ukrep vračila trošarine na pogonska goriva (gre za vračilo razlike med minimalno trošarino po predpisih EU ter veljavno trošarino v Sloveniji) je bil leta 2009 uveden izključno z namenom ohranjanja konkurenčnosti slovenske prevozniške panoge cestnega in železniškega prometa. Ukinitev bi namreč pripeljala do tega, da bi se slovenski prevozniki oskrbovali z gorivom v tujini, kjer bi bil cenejši. S tem bi bili na slabšem tudi slovenski trgovci z gorivom. Tovorna vozila pa bi kljub temu prečkala Slovenijo in tukaj odvajala izpušne pline. Prevozniški sektor je namreč že obremenjen z drugimi dajatvami in ukrepi zmanjševanja vplivov na podnebje z emisijskimi dajatvami na pogonsko gorivo in cestninjenje. Panoga tako že plačuje davek za zmanjšanje podnebnih vplivov. Tudi druge države ohranjajo ukrep vračila trošarine na pogonska fosilna goriva, vsaj dokler države ne bo dostopna zadostna distribucija široke potrošnje alternativnih goriv. V Sloveniji taka distribucija ne obstaja, prav tako ni še zgrajena ustrezna infrastruktura, zato naj tudi Slovenija sledi zgledu ostalih držav.
