»Pri povezovanju gospodarstva in javno raziskovalnih organizacij (JRO) na področju inovativnosti je potrebno večje razumevanje potreb gospodarstva s strani javno raziskovalnih organizacij, identifikacija in povezovanje kompetenc kadrov med gospodarstvom in JRO, spodbujanje povezovanja in investiranja gospodarstva v sklade prenosa tehnologij in v start-up podjetja, ki so nastala kot spin-off iz JRO, ob ukrepih države za pokrivanje dela tveganj takšnih naložb, ter potrebno akceleriranje posameznih aktivnosti v procesu prenosa tehnologij pri javno raziskovalnih organizacijah pa tudi akceleriranja inovacijskih aktivnosti v podjetjih in njihovega povezovanja z JRO,« je dejala Natalija Stošicki, direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije na GZS, na panelu Razvojni potenciali na področju znanosti in inovacij v okviru javnega posveta o koheziji.
Izpostavila je potrebo po kontinuiteti uspešnih spodbujevalnih ukrepov in usklajeno delovanje slovenskih spodbujevalnih inštitucij, kontinuiteto financiranja teh ukrepov ne le iz kohezijskih virov (ki bodo v naslednji perspektivi omejeni za zahodno kohezijsko regijo), ampak tudi proračunskih in drugih virov, za razvoj in inovacije. Glede strateških razvojno inovacijskih partnerstev je omenila, da se glede na številne prednosti SRIP-ov čaka na odziv MKRR, da bodo pogodbe v kratkem podpisane. Dodala je, da mora Slovenija vzpostaviti bilateralna zavezništva Slovenije z drugimi EU državami, tudi na nivoju njihovih spodbujevalnih institucij (npr. KFW in CDP, KFW in BPI France) na strateških področjih, kot so: tvegani kapital, mednarodno sodelovanje, digitalizacija in trajnost. Pogreša močno in kontinuirano podporo države slovenskim spodbujevalnim institucijam po zgledu drugih držav članic EU, ki pa morajo delovati komplementarno in povezano. Prepričana je tudi, da bi se morali zgledovati po močnih spodbujevalnih ukrepih, kot jih imajo v EU, ZDA in Kitajska, potrebno je razviti tudi »tech« diplomacijo.
Stošicki je izrazila prepričanje, da je potrebno strateško pozicioniranje nacionalnega gospodarstva glede na prebojne tehnologije, industrijo 5.0, samozadostnost (energija, hrana, voda), redke kovine oz. resursi, zeleni prehod, digitalizacijo, umetno inteligenco, pri tem pa je treba v obzir vzeti še globalna varnostna vprašanja.
Na vprašanje, kje vidi ključne potrebe in s kakšnimi ukrepi bi lahko izboljšali podporno okolje za povezavo znanosti in gospodarstva, je povzela izsledke ankete potreb akceleriranja posameznih nalog v procesu prenosa tehnologij (TT) pri JRO in centrov/pisarn za prenos tehnologij (TTO). Tako je med drugim omenila akceleratorske storitve JRO za širitev baze podatkov, mreže strokovnjakov, industrijskih partnerjev, pomoč pri pridobivanju financiranja, spodbujanje podjetniške miselnosti in kulture na JRO ter vzpostavitev ustreznega podjetniškega programa in izobraževanje (z mentorstvom) raziskovalcev JRO. Opozorila je, da sistem nagrajevanja raziskovalcev v JRI še vedno temelji na objavi člankov, ne pa tudi na aplikativnosti raziskav, kar bi bilo treba dodati kot kriterij nagrajevanja. Hkrati je nujno TTO kontinuirano podpirati in jih tako finančno kot kadrovsko (s kompetencami, mentoriranjem, prenosom dobrih praks/znanj in izkušenj) okrepiti.
Kot primer dobre prakse je Stošicki izpostavila ukrepe za prenos tehnologije v ZDA, kjer imajo podrobno izdelano zakonodajo in izvedbene predpise (tudi stabilnost), ki omogočajo spodbujevalni sistem in zaščito intelektualne lastnine ter spodbujanje sistema za prenos tehnologij. Spin-offi se povezujejo z industrijskimi partnerji že v zgodnejših fazah TRL, vzpostavljeno pa imajo tudi aktivno vlogo akceleratorjev, sklade tveganega kapitala za prenos tehnologij in nepovratna sredstva. Navedla je tudi primer Italije, kjer se je Nacionalni sklad za inovacije s strategijo CDP zavezal, da bo v namen kreiranja podporne mreže za nastajajoča inovativna podjetništva vzpostavil 20 fizičnih pospeševalnikov, koncentriranih v okrožjih visoke tehnološke specializacije, ter digitalni pospeševalnik za ustanavljanje start-upov.
Javni posvet o koheziji – Razvoj, znanost in inovacije za konkurenčnejšo in pametnejšo Evropo je organiziralo Ministrstvo za kohezijo in razvoj regij (MKRR). Namenjen je bil razpravi o možnostih in priložnostih, ki jih nudi evropska kohezijska politika pri reševanju izzivov in potreb na področjih razvoja, znanosti in inovacij. V panelni razpravi so sodelovali Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, dr. Jure Gašparič, državni sekretar na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Natalija Stošicki, direktorica strateškega razvoja in internacionalizacije pri Gospodarski zbornici Slovenije, doc. dr. Igor Kovač z Instituta Jožef Stefan in direktor SRIP ToP ter doc. dr. Aleš Hančič, direktor TECOS-a.
