Na GZS podpiramo namen zakona, to je pospešitev digitalizacije zdravstva in se strinjamo, da je področje nujno urediti. Pozdravljamo prizadevanja Ministrstva za zdravje za posodobitev in izboljšanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, zlasti v kontekstu pandemije covida-19, ki je izpostavila potrebo po digitalni preobrazbi in inovacijah na tem področju. Cenimo, da predlog zakona uvaja nekatere pozitivne reforme, zlasti glede centralizacije gostovanja in obdelave podatkov, oblikovanja centralnega elektronskega zdravstvenega zapisa, standardizacije in interoperabilnosti podatkov in sistemov ter opolnomočenja pacientov za dostop in nadzor lastnih zdravstvenih podatkov.
Vendar ugotavljamo, da trenuten predlog zakona, ki je bil objavljen na portalu e-demokracija 12. aprila 2024, potrebuje dodelavo, da se izogne nerazumevanju predlaganih rešitev in izboljša usklajenost digitalizacije z razvojem zdravstvenega sistema. Hkrati imamo ob branju besedila predloga tudi pomisleke in zadržke glede nekaterih vidikov predloga zakona, za katere menimo, da bi lahko omejili potencialne koristi digitalizacije ter predstavljali tveganja in izzive za zdravstveni sektor in IKT industrijo.
Končna verzija sprejetega zakona mora podpreti naslednja področja digitalizacije zdravstva, ki so ključna za njegov nadaljnji razvoj:
- zagotoviti vzdržno in redno financiranje digitalizacije v zdravstvu;
- opolnomočiti in zadolžiti formalno strokovno skupino strokovnjakov s področja zdravstva, ki bo določala smernice in prioritete nadaljnjega razvoja in bo vključevala vse deležnike (MZ, NIJZ, ZZZS, predstavnike izvajalcev, predstavnike ponudnikov IT produktov);
- upoštevati »Strategije digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022- 2027«, ki jo je objavila Vlada RS, priprava pa je bila financirana iz sredstev EU;
- zagotoviti fleksibilnost pri zbiranju podatkov;
- omogočiti sekundarno rabo podatkov tudi s pomočjo jasnih in transparentnih postopkov za dodelitev dostopa.
Interoperabilnost in infrastruktura
Predlagatelju zakona predlagamo, da se v zakon vključi določbe za omogočanje uporabe javnih storitev v oblaku, ki bi zdravstvenemu sektorju zagotovile večje, učinkovitejše in varnejše priložnosti za uporabnike. Predlog zakona mora izrecno dovoljevati in spodbujati interoperabilnost in ter zagotoviti, da so programske rešitve, ki jih bo zagotovilo to podjetje, integrirane z drugimi sistemi in aplikacijami.
Regulativni pristop – skladnost z zakonodajo Evropske unije
Varstvo podatkov: Pozdravljamo, da je predlog zakona usklajen z zakonodajo EU in standardi o varstvu podatkov. Kot primerno zakonodajno rešitev ocenjujemo možnost izmenjave podatkov in sodelovanja z drugimi državami članicami EU in tretjimi državami ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov in sporazumov. Vendar dodajamo, da okvir EU priznava tudi koristi in potencial javnih storitev v oblaku za upravljanje podatkov v zdravstvu ter predvideva možnost njihove uporabe ob upoštevanju ustreznih zaščitnih ukrepov in pogojev.
Medicinski pripomočki: Predlagatelj zakona ni upošteval, da Evropska komisija vzpostavlja Evropsko podatkovno zbirko za medicinske pripomočke – Eudamed, v kateri bodo vpisani vsi pripomočki na trgu EU, torej tudi v Sloveniji. Poleg tega bodo morali proizvajalci pripomočkov zagotoviti sledljivost pripomočkov z oznakami. Predlagamo ponovni razmislek o uskladitve predloga z evropsko zakonodajo.
Ustanovitev in naloge gospodarske družbe
Menimo, da gospodarska družba ni najbolj ustrezna oblika za izvajanje nalog, ki jih predvideva predlog zakona. Priporočamo, da predlagatelj zakona ponovno preuči problematiko in predlaga drugo organizacijsko obliko.
Administrativna razbremenitev
Večji učinek za razbremenitev zdravstvenega osebja bi doprinesle poenostavitve nekaterih procesov na nacionalnem nivoju (npr. proces eNaročanje). Hkrati bi pozitivno na to problematiko vplivala tudi določitev točne vloge NJIZ in njegovo sodelovanje pri analizi in optimizaciji v povezavi z nacionalnimi rešitvami.
