Ljubljana, 9. maj 2025 – Na današnji seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je bila na podlagi predhodne zahteve socialnih partnerjev umaknjena točke glede novele Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) z dnevnega reda, saj so bila poganja v delovni skupini ESS zaradi nesodelovanja finančnega ministrstva v sredo prekinjena. Ob tem je kljub zahtevi delodajalcev o umiku dolgotrajne oskrbe z dnevnega reda ta točka ostala.

ZUTD – pogajanja prekinjena, točka umaknjena z dnevnega reda ESS

Kot izpostavlja glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček, so bila pogajanja glede zakona o urejanju trga dela prekinjena, saj »Ministrstvo za finance pri pogajanjih žal ni tvorno sodelovalo in je s svojimi postavljenimi ultimati sprožilo nezadovoljstvo tako delodajalcev kot sindikatov.« Socialna partnerja sta sicer v večini točk vsebine novele zakona usklajena, kar je podprlo tudi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ob tem Gorenšček pojasnjuje, da so zbližana stališča predvsem glede obsega začasnega in občasnega dela upokojencev, zmanjšanega obsega dela za starejše delavce ter posredovanje študentskega dela. Največji razhod je bil pri višini nadomestila za brezposelnost, kjer »GZS podpira zvišanje nadomestil za brezposelne, pri čemer naj bo višina v prvem trimesečju višja, nato pa se stopničasto znižuje, kar bi spodbujalo k čimprejšnji ponovni vključitvi v delovno razmerje.«

Gorenšček ob tem poudarja, da sedaj »obstaja realna nevarnost, da naša država ne bo izpolnila obveznosti iz Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in bo posledično iz tega naslova izgubila 140 milijonov evrov evropskih sredstev.« Ob tem pa je zelo jasen: »Delodajalci ne pristajamo na to, da bi nam naprtili odgovornost za morebiten izpad teh sredstev, saj smo bili v vsakem trenutku pripravljeni zaključiti delo na noveli zakona, ki smo ga začeli. Pričakujemo, da bodo soglasno sprejete odločitve socialnih partnerjev in MDDSZ upoštevali tudi drugi vladni resorji.«

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je ob tem ponovil, da se je GZS vseskozi zavzemala za podaljšanje obsega za začasno in občasno delo upokojencev ob hkratnem prejemanju polne pokojnine. Takšna rešitev bi podjetjem zagotovila dodatno delovno moč tistih upokojencev, ki si želijo in so sposobni dodatno delati, obenem pa bi to upokojencem prineslo dodaten vir dohodka in izboljševalo njihov življenjski standard. Hkrati bi takšna rešitev v času pomanjkanja delovne sile ob omejitvah pri zaposlovanju tujcev in ob šibki nataliteti koristila tudi gospodarstvu. Glede t. i. »mosta do upokojitve«, ki je glavni cilj noveliranja ZUTD in iz katerega izvira obveza do NOO,  je ponovno povedal, da »smo pripravljeni na spremembe, da pa »most« daje možnost za to, da se v zaključnem obdobju delovnega razmerja za zaposlenega najde rešitev za predčasno mehko zaključitev sodelovanja. Zato se oba socialna partnerja zavzemata za delno modifikacijo te regulative. Nekateri delavci so namreč pred upokojitvijo precej izčrpani.«

Dolgotrajna oskrba kljub zahtevi delodajalcev ostala na dnevnem redu današnje seje

Delodajalci so zahtevali tudi umik točke o zakonu o dolgotrajni oskrbi z dnevnega reda seje ESS, vendar je točka ostala na dnevnem redu. Kot razlaga Gorenšček, je bil zakon odprt dvakrat, enkrat na zahtevo ministrstva za solidarno prihodnost, drugič na predlog delodajalcev: »Zahtevali smo, da se obe vsebini združita, obravnavata in sprejmeta na isti seji ESS. Vendar pa smo na koncu sprejeli kompromisni predlog, da mora biti razprava glede zahtev delodajalcev razrešena najkasneje na naslednji seji ESS.« Dodaja, da »postopek dela strokovnega odbora, ki je bil ustanovljen kot obveza iz Deklaracije Vlade republike Slovenije in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ni bil voden v skladu s Pravili ESS. Tam smo vseskozi zahtevali podatke o stroških sedanjega obsega dolgotrajne oskrbe, o tem, koliko naj bi ti stroški znašali po novem ter iz katerih virov naj bi se krili. A v vseh mesecih nismo uspeli dobiti zadovoljivih odgovorov. Pogajanja niso bila zaključena in zapis usklajenosti ni bil potrjen.«

GZS vztraja na zamiku uvedbe dodatnih prispevnih stopenj za leto dni. V tem času naj se natančno izračuna potrebna višina sredstev, ustrezno zniža prispevna stopnja in strokovno razjasni še vedno odprta vprašanja glede izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe. Gorenšček še poudarja, da se »na GZS ne moremo strinjati, da bo država po naših ocenah od ljudi in podjetij pobrala več sredstev, kot jih potrebujemo za dolgotrajno oskrbo. Poleg tega dviga prispevne stopnje letos ne potrebujemo – doplačilo za domsko oskrbo s strani države vlada uvaja šele s 1. decembrom, dodatne storitve pa še niso vpeljane. Zbiranje dodatnih sredstev na zalogo je torej povsem neprimerno.«

GZS na ESS podprla predlog Zakona o lastniški zadrugi delavcev

GZS je na seji podprla predlog zakona, ki, kot pravi Gorenšček, daje možnost, da se lastnik podjetja prostovoljno odloči za prodajo deleža ali delnic zaposlenim preko posebne pravne osebe – lastniške zadruge, kar vidi kot dodatno možnost za urejanje lastniškega nasledstva predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih (MSP), ko je najpogostejša alternativa le prodaja drugi domači ali tuji pravni osebi. Po drugi strani ne pričakuje, da bi na podlagi zakona, ko bo sprejet, nastale številne lastniške zadruge, temveč bo to ostala posebnost v našem korporativnem prostoru, kot velja to tudi v tujih jurisdikacijah.