»Da bomo res naredili konkurenčno poslovno okolje, potrebujemo celovitejše spremembe na številnih področjih, od znanosti in razvoja, vlaganj v digitalizacijo in sodobne tehnologije do davčnega okolja, energetike … Interventni zakon ne rešuje vseh teh razvojnih izzivov, vendar je prvi konkreten korak k razvojno močnejši Sloveniji. Podjetjem prinaša prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa določene razbremenitve in nižje življenjske stroške. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo se zato odločili, da bomo zakon v referendumski kampanji aktivno podprli,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki ob tem poudarja, da je GZS neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe države presoja po njihovem vplivu na poslovno okolje, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenij – ne po tem, kdo jih predlaga. Mandat za podporo zakonu je GZS dobila na zadnji seji Upravnega odbora GZS. Več ukrepov iz zakona namreč sledi gospodarskemu programu Made in Slovenia, ki ga je GZS pripravila skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki.
Na zakonodajnem referendumu bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse.
Vesna Nahtigal: »Podpora zakonu ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije.«
GZS od vlade namreč pričakuje odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in potrebne izboljšave – pri čemer so pripravljeni na zbornici konstruktivno sodelovati. Opozarja, da bi zavrnitev zakona pomenila, da bodo pomembne spremembe za dobro ljudi in gospodarstva na več ključnih področjih onemogočene najmanj leto dni.
Med ukrepi v interventnem zakonu, ki vodijo na pot spremembe smeri razvoja Slovenije, so za gospodarstvo ključni predvsem tisti, ki so vezani na razbremenitev zaposlenih in podjetij.
Razvojna kapica na socialne prispevke je ukrep, ki ga v različnih oblikah pozna večina držav EU (vsaj 17 od 27). V Sloveniji bo podjetjem pomagala, da bomo lažje zadržali in privabili strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela v EU in je med redkimi državami brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Avstrija, Nemčija in Hrvaška zato lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo. Primarni namen kapice ni le višji neto prejemek posameznika, ampak da bomo začeli v Sloveniji pridobivati čim več visoko produktivnih kadrov in delovnih mest. Ti razvojni kadri ustvarjajo nove produkte in storitve – s tem pa delo in možnosti za višje plače in delovna mesta tudi za zaposlene v proizvodnji, administraciji in podpornih dejavnostih. Ob tem ostaja solidarnost ohranjena, saj bodo kljub uvedbi razvojne kapice ti zaposleni v socialne blagajne še vedno prispevali večkratnik socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo ali s povprečno plačo. Višina 7.500 evrov je prvi korak k razbremenitvi. Da bi zajeli večje število razvojnih kadrov, na kar opozarjajo tudi nekateri predstavniki sindikatov v javnosti, pa GZS predlaga postopno znižanje praga do leta 2030 na 6.000 evrov. Hkrati je v Made in Slovenia 2035 predlagala tudi nekatere druge davčne razbremenitve, ki bi zajele širši krog zaposlenih.
GZS podpira ureditev hkratnega prejemanja 100 % starostne pokojnine in nadaljevanja dela s plačo, ki bo tistim, ki zmorejo in želijo delati dlje, omogočila boljši socialni položaj, podjetjem pa pomagala pri zagotavljanju kadrov, ki jih potrebujejo.
Kot pozitiven ukrep GZS ocenjuje tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja, ki lahko spodbudi več lastnikov, da bodo svoje nepremičnine ponudili v dolgoročni najem na urejenem trgu. S tem se zmanjša siva ekonomija ter izboljša položaj mladih in njihovih družin z otroci.
Ob vse večji prehranski in energetski draginji lahko možnost začasnega znižanja DDV na energente (električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo) in nižji DDV na nekatera osnovna živila neposredno razbremeni gospodinjstva – še posebej tista z nižjimi prihodki. Prav s slednjim ukrepom se Slovenija približuje davčni obravnavi osnovnih živil v vseh štirih sosednjih državah, kjer je stopnja za primerljive izdelke okoli 5 % (kar dovoljuje tudi EU).
Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.
Glede izražene skrbi, da bo zakon povzročil proračunsko luknjo, pa generalna direktorica GZS odgovarja, da »je pomislek glede učinka zakona na javne finance legitimen. Od vlade zato pričakujemo pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev – brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic.« Vire za nadomestilo izpada v proračun vidi predvsem na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države (učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev, ne da bi zniževali standarde, zmanjšanje korupcije, ki po nekaterih ocenah odnese tri milijarde evrov letno).
Nujni nadaljnji koraki po uveljavitvi interventnega zakona
Po interventen zakonu GZS pričakuje, da se bo vlada sistematično lotila sprememb na ključnih področjih, ki so pomembna za stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje. Da bi dosegli razvojno močnejšo Slovenijo z več kakovostnimi delovnimi mesti, višjimi plačami ter stabilnejšim financiranjem zdravstva, šolstva, pokojnin in socialne varnosti, je namreč potrebna celovitejša reforma, ki zajema ukrepe na številnih področjih od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja in jih je GZS opredelila v programu Made in Slovenia 2035.
