Select Page

Reprezentativne delodajalske organizacije: predlog stalne sheme čakanja na delo je potrebno dopolniti in jo čim prej sprejeti

19. decembra 2024

Stališče

Reprezentativne delodajalske organizacije pozdravljajo pripravo stalne sheme skrajšanega delovnega časa, vendar pa izpostavljajo, da mora biti oblikovana po vzoru drugih držav in na osnovi dobre prakse zakonov v obdobju pandemije in energetske krize. Predvsem mora obstajati možnost aktivacije ukrepa že v primeru zaznanega padca poslovanja, ne pa šele, ko bodo podjetja že primorana odpuščati.

Shema skrajšanega delovnega časa je v interesu slovenske družbe. V interesu delodajalcev je, da v podjetju tudi v času krize ohranijo delavce, njihovo usposobljenost, znanje in kompetence. Samo z ustreznimi delavci lahko namreč takoj nadaljujejo z delom ob povišanju naročil. Obenem je ohranjanje zaposlenosti v korist delavcev, da saj s tem ohranjajo višje prihodke kot bi jih v primeru brezposelnosti, niso pa tudi izpostavljeni stresu, ki nastane ob izgubi delovnega mesta. Hkrati pa je to tudi v korist države, saj bodo stroški s stalno shemo nižji, kot nadomestila za primer brezposelnosti.  

V dopisu Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so delodajalske organizacije posredovale ključne pripombe in predloge na predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ob tem pa opozorile, da bi v skladu z Načrtom za odpornost in okrevanje (NOO) shema morala biti uveljavljena že v drugem četrtletju iztekajočega leta, s čimer bi reševali slabšanje razmer v gospodarstvu. Glede na zmanjševanje naročil v določenih panogah, delodajalske organizacije pozivajo politiko k čimprejšnjemu sprejemu sheme.

  Med ključnimi konkretnimi predlogi dopolnitev so reprezentativne delodajalske organizacije izpostavile, da naj se razširi pogoj upravičencev tako, da ga lahko koristijo tudi delodajalci, ki lahko zagotovijo delavcem delo za manjše število ur, kot je polovični delovni čas. Delavci so v takšnem primeru namreč še vedno v boljši situaciji, kot bi bili za polni delovni čas napoteni na čakanje na delo iz poslovnih razlogov. Glede na to, da imajo nekatera delovna mesta neenakomerno razporejen delovni čas (izmensko delo, delo ob nedeljah in/ali praznikih), naj se predvidi začasno čakanje na delo v deležu delavnika med 10 % in 50 % na mesečni ravni, ne izključno na tedenski.  

Reprezentativne delodajalske organizacije se ne strinjajo s pogojem, da so do ukrepa upravičeni  delodajalci, ki po lastni oceni najmanj 30 % delavcem mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 % dela. Pri tem izpostavljajo, da ni utemeljenega razloga, da delodajalec, ki ne bo mogel zagotavljati dela že 1 delavcu, ne bi mogel biti upravičen do koriščenja ukrepa. Zato so predlagale pogoj, da podjetje za najmanj 10 odstotkov delavcev (namesto 30 odstotkov) v poslovnih enotah na območju posamezne območne službe Zavoda RS za zaposlovanje mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Gre za pogoj, kot je veljal tudi v posameznih protikoronskih zakonodajnih paketih (PKP3-ZIUOOPE in PKP9-ZIUPGT). Glede agencijskih delavcev reprezentativne delodajalske organizacije pozivajo, da se najde ustrezna rešitev za primere, ko pride do nemožnosti zagotavljanja dela agencijskim delavcem zaradi okoliščin pri uporabniku in pride do potrebe po delnem nadomestilu plače pri delodajalcu za zagotavljanju dela. Smiselno bi bilo ureditev dopolniti na način, da se ohranja tudi zaposlitev delavcev pri delodajalcu za zagotavljanje dela zaradi upada potrebe po delu agencijskih delavcev pri uporabniku.  

Posebej izpostavljajo, da bi moral biti smisel zakona ohranjanje zaposlenih pri delodajalcu / v dejavnosti, ne pa povečevanje tveganja, da delavci delodajalca ali dejavnost zapustijo in se prekvalificirajo, ker se v času dela s skrajšanim delovnim časom ne bi želeli vključevati v usposabljanje in izobraževanje ali se vključiti v evidenco iskalcev zaposlitve pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.  

Delodajalske organizacije pozivajo, da se črta omejitve izvajanja ukrepa, ki so vezane na dejavnost; ukrep je treba namreč vezati na posamezen poslovni subjekt. Posebej izpostavljajo, da UMAR ne napoveduje spremembe BDP na četrtletni ravni, kar velja podobno za vse druge institucije, še najmanj pa napoveduje padec BDP na letnem nivoju v prihodnjem letu, kar pomeni, da je prediktivna narava teh napovedih v času gospodarskega šoka šibka. Zato je sektorski ali splošen pogoj (dva zaporedna krčenja BDP), zapisan v predlogu zakona, potrebno črtati. Smiselna je pohitritev postopkov, medtem ko UMAR v osnovi ne pripravlja ustreznih ex-ante ugotovitev, kot predlaga predlog zadevnega zakona. Kot so zapisale v dopisu, bi  »sklep lahko izdalo ministrstvo, pristojno za delo, na predlog predlagateljev, ki izkažejo interes, oprt na konkretno dejansko stanje, brez potrebe po predhodnih formalnih predlogih, soglasjih in poročilih. Potrebne informacije lahko namreč ministrstvo, pristojno za delo, dobi tudi na podlagi sklica sestanka z vsemi omenjenimi deležniki, brez potrebe po formaliziranemu predhodnemu pridobivanju pisnih listin.«  

Reprezentativne delodajalske organizacije predlagajo tudi podaljšanje časovne omejitve trajanja ukrepa, in sicer s 6 mesecev na 24 mesecev v 36 mesecih od prve odreditve. S tem bi naslovili tudi gospodarske šoke, ki bi bili nekoliko dlje časa trajajoči, kot se je denimo izkazalo v času velike finančne krize (2009-2013).   Predlagajo tudi dvig povračila na 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače z vključenimi prispevki delodajalca (bruto II) po vzoru PKP9 (ZIUPGT) ter črtanje omejitve zneska nadomestila le na polovico povprečne plače, kar pojasnjujejo s tem, da delodajalec plača bruto II in ne bruto I. Kapica na povračilo nadomestila tudi ne ščiti delovnih mest, ki so nekoliko bolje plačana. Tudi ti zaposleni delajo v podjetjih, ki so lahko prizadeta zaradi določenih okoliščin.  

Kakršna koli omejitev pravice koriščenja ukrepa le s strani poslovnih subjektov, ki so jih prizadele naravne ali druge nesreče, je z vidika delodajalcev neustrezna. Omejitve pri povračilo nadomestila delodajalcem (izplačilo dobička nagrad poslovodstvu, nakupi lastnih delnic ali deležev) še 24 mesecev po izdani odločbi so preobširne in trajajo predolgo. Omejitve so smiselne le v času prejemanja povračila nadomestila plače, in sicer za izplačilo dobička in izplačilo nagrad poslovodstvu. Prav tako je predlagana širitev omejitve na vse pravne naslednike družbe prejemnice povračila in povezane družbe delodajalca neprimerna.  

Poleg tega so delodajalske organizacije izpostavile nujnost čim manjše administrativne obremenitve podjetij, saj opozarjajo, da v zvezi z urejanjem t. i. trajne krizne sheme potrebujemo pravno podlago in instrumente, ki jih bodo upravičeni subjekti lahko v razumnem roku brez administrativnih ovir in večstopenjskega potrjevanja uveljavljali pred pristojnim izvajalcem oziroma skrbnikom sheme. Hitrost pristopa mora biti v takšnih obdobjih prednostni cilj sheme.

Gospodarska zbornica Slovenije

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije

Trgovinska zbornica Slovenije

Združenje delodajalcev Slovenije

Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije

Aktualno

Arhiv