Slovenija ima znanje, razvojno sposobna podjetja in močno industrijsko osnovo, vendar te prednosti prepočasi pretvarja v nove produkte, investicije, rast in višjo dodano vrednost. Opozarjamo, da ključni izziv ni samo obseg sredstev za raziskave, razvoj in inovacije, temveč predvsem bolj povezan sistem, ki podjetju omogoča, da razvoj pripelje do proizvodnje in trga. Uspeha inovacijske politike zato ne smemo meriti po številu razpisov ali projektov, temveč po tem, koliko inovacij pride do kupcev, na trg in v industrijsko uporabo ter kakšne gospodarske učinke ustvarijo v obliki investicij, izvoza in višje produktivnosti.

Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi

European Innovation Scoreboard 2026 Slovenijo uvršča na 17. mesto med 27 članicami EU in med zmerne inovatorke. Dosegamo 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Od leta 2019 smo napredovali za 7,4 odstotne točke, vendar je EU kot celota napredovala hitreje.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Največje tveganje ni samo 17. mesto. Največje tveganje je, da druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje od nas. To se danes vidi na lestvici, jutri pa v produktivnosti, investicijah, dodani vrednosti in konkurenčnosti našega gospodarstva.«

Podrobnejši pogled pokaže pomemben razkorak. Slovenija je močna pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovna vlaganja v raziskave in razvoj so približno na ravni evropskega povprečja, zelo močno je tudi sodelovanje gospodarstva z raziskovalnim sektorjem. Na drugi strani močno zaostajamo pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjsko intenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.

Žiga Lampe, pomočnik direktorice GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo: »Naša največja vrzel ni pri ustvarjanju znanja. Nastaja pri njegovem pretvarjanju v gospodarsko vrednost.«

Štirje pogledi, isto opozorilo

GZS je položaj Slovenije ocenila ne le na podlagi Evropske inovacijske lestvice temveč tudi na podlagi priporočil OECD, Poročila o razvoju UMAR ter svetovne lestvice konkurenčnosti IMD.

EIS opozarja, da Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi, OECD pa na razdrobljenost sistema ter premalo povezane razvojne instrumente in odgovornosti. UMAR poudarja, da bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti ter prehoda od izvajalcev k ustvarjalcem nove vrednosti. IMD pa izpostavlja slabšo poslovno in vladno učinkovitost, ki vplivata na okolje za investicije in razvoj.

Razvojnega položaja ne določa le izhodišče, temveč tudi hitrost sprememb. To dobro pokaže primer Litve: Slovenija in Litva sta po Evropski inovacijski lestvici danes skoraj izenačeni, vendar je Litva od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija pa za 7,4.

To je prehod od financiranja inovacijskih aktivnosti k ustvarjanju inovacijske rasti. Ob tem je pomembno, da se uspešnost inovacijske politike meri predvsem po dejanskih gospodarskih učinkih: koliko rešitev pride v industrijsko uporabo, do prvega kupca in na trg, koliko zasebnih investicij sprožijo javna sredstva ter koliko novih prihodkov, izvoza in produktivnosti iz tega nastane.

Razvojni sistem mora graditi na tem, kar že deluje

GZS opozarja, da podjetje razvoja ne more prilagajati posameznim razpisom. Potrebuje dovolj predvidljivo pot od raziskav in razvoja prek testiranja in demonstracije do proizvodnje in trga. Če naslednji ustrezen instrument ni pravočasno na voljo, lahko podjetje izgubi razvojni zagon, partnerja, investicijo ali tržno priložnost.

Aktualen primer so strateška razvojno-inovacijska partnerstva – SRIP-i. Sedanji cikel njihovega financiranja se izteče konec septembra, za naslednje obdobje pa je napovedana drugačna zasnova partnerstev. Na GZS poudarjajo, da morajo spremembe pomeniti nadgradnjo obstoječih razvojnih mrež, znanja in partnerstev, ne njihovega ponovnega vzpostavljanja od začetka.

Vesna Nahtigal: »Nimamo luksuza, da bi vedno znova začenjali od začetka – imamo pa odgovornost, da tisto, kar smo zgradili, naredimo boljše.«

Konkretni predlogi sprememb v Made in Slovenia 2035

V gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 GZS predlaga štiri ključne ukrepe:

1. Stabilno domačo finančno osnovo za inovacije, ki bo zmanjšala odvisnost od posameznih evropskih in kohezijskih ciklov, sprožila več zasebnih investicij ter Sloveniji pomagala uspešneje pridobivati evropska sredstva.
2. Nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pravočasno pripravo nove generacije S5 (Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije), da se ohranijo in nadgradijo že vzpostavljene razvojne mreže in partnerstva.
3. Predvidljivo razvojno pot brez časovnih vrzeli, z večletnim napovednikom razpisov in povezanimi instrumenti, da lahko podjetje iz ene razvojne faze pravočasno nadaljuje v naslednjo.
4. Nacionalni sklad za konkurenčnost, ki bo različne oblike financiranja povezoval glede na razvojno fazo podjetja in projekta ter jih navezal na evropske instrumente.

Cilj ni več razpisov. Cilj je več kakovostnih razvojnih projektov, ki pridejo od prototipa do proizvodnje in trga.

To postaja še pomembnejše ob nastajanju nove evropske finančne arhitekture. Novi večletni finančni okvir, Evropski sklad za konkurenčnost in prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije bodo vse bolj povezovali raziskave, razvoj, rast podjetij in industrializacijo. Vse več evropskega razvojnega denarja bo morala Slovenija osvojiti v konkurenci z drugimi državami.

GZS pri tem ne ostaja le pri predlogih državi. Prek Strateškega sveta GZS za RRI ter povezovanja podjetij z raziskovalci sodeluje tudi pri oblikovanju razvojnih politik in prenosu znanja v gospodarstvo. Že tri desetletja s priznanji za inovacije pa spodbuja in prepoznava inovativnost gospodarstva s podeljevanjem priznanj najboljšim inovacijam najprej na regionalni, nato pa na nacionalni ravni. Prav slednji bodo priznanja prejeli na Dnevu inovativnosti 15. septembra.

Za podjetje obstaja samo ena razvojna pot

Podjetja razvoja ne vidijo skozi posamezne institucije, sklade in razpise, ampak kot eno samo pot – od ideje in prototipa prek demonstracije in certificiranja do prvega kupca, industrijske proizvodnje in nadaljnje rasti. Za slovensko gospodarstvo je zato ključno, da se doma ne konča le razvoj tehnologije, ampak se tu zgodita tudi industrializacija in rast. Če znanje razvijemo v Sloveniji, proizvodnja pa se preseli drugam, z njo izgubljamo investicije, delovna mesta, izvoz in pomemben del ustvarjene dodane vrednosti.

Dr. Peter Cvahte, predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije: »Podjetje včasih ne potrebuje samo še ene subvencije. Potrebuje nekoga, ki je pripravljen novo rešitev prvi kupiti. Zato so pomembni industrijski partnerji, testna okolja in zgodnji uporabniki, država pa lahko v določenih primerih z inovativnim javnim naročanjem pomaga ustvariti prvi trg.«

Ob tem je opozoril tudi na potrebo po profesionalnem upravljanju razvojnega tveganja. Če sistem podpira samo projekte, pri katerih je uspeh skoraj zagotovljen, bo spodbujal predvsem postopne izboljšave, ne pa prebojnih inovacij.

Odziv države

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladinodr. Rok Strašek: »Za razvoj slovenskega raziskovalnega in inovacijskega okolja je ključno usklajeno delovanje vseh deležnikov. Ohraniti moramo uspešne instrumente in jih nadgraditi z novimi. Naslavljati moramo ključne izzive, med katerimi izstopajo dostop do tveganega kapitala, krepitev digitalnih kompetenc, večja vlaganja v inovacije ter povečanje izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo znanja. Želimo vzpostaviti in okrepiti sistem za spodbujanje prebojnih inovacij v Sloveniji, tako da posamezne uspešne inovacije ne bodo več izstopale kot anomalija sistema, temveč bodo rezultat sistematičnega dela, podpore in učinkovitega delovanja celotnega inovacijskega ekosistema.«