Slovenska gospodarska delegacija pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije je na zasedanju evropskega gospodarstva v Evropskem parlamentu (European Parliament of Enterprises – Evropskega parlamenta podjetij) opozorila, da evropska industrija hitro izgublja konkurenčnost, kar ogroža strateško neodvisnost Evrope in številna delovna mesta. Ključne izzive slovenski gospodarstveniki vidijo v visokih stroških energije, zapleteni birokraciji in administrativnih ovirah v Sloveniji in EU ter pomanjkanju kadrov z ustreznimi znanji predvsem na področjih digitalnih ter zelenih tehnologij. Poudarili so potrebo po intenziviranju sodelovanja z državami kandidatkami za članstvo v EU, pomen močnih prostotrgovinskih sporazumov s tretjimi državami ter nujnost učinkovitega delovanja enotnega trga, ki bi predvsem malim in srednje velikim podjetjem olajšal mobilnost in vključevanje v evropske vrednostne verige. Podprli so dekarbonizacijo z naložbami v čiste tehnologije in spodbude za razogljičenje, hkrati pa so zahtevali pošteno konkurenčno okolje in zaščito pred ponarejenimi izdelki.
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije mag. Marko Djinović je izpostavil: »Leto dni po poročilu Maria Draghija o konkurenčnosti Evrope je EU uresničila le 11 % njegovih priporočil, zato se je zatekla k omnibus zakonodajnim paketom. Nahajamo se v ključnem trenutku, ko potrebujemo prve rezultate tega zahtevnega birokratskega procesa, ki nas bodo opogumili za še bolj odločne ukrepe v prihodnosti v smeri ustreznejše finančne in drugih vrst podpor gospodarstva, odprave administrativnih ovir in močnejše integracije enotnega trga.«
Evropa je svojo globalno konkurenčno prednost tradicionalno gradila na močni industrijski osnovi. Vendar se je to vodilno mesto v zadnjem obdobju vse bolj zmanjšalo. Ob vse večjem tveganju deindustrializacije morajo institucije EU vzpostaviti ustrezen okvir, ki bo zagotovil nadaljnjo rast gospodarstev in podjetij ter ustvarjanje delovnih mest.
V imenu slovenske delegacije je v delu razprav o dekarbonizaciji in konkurenčnosti spregovoril Denis Jahić, generalni direktor, Aquafil d.o.o. Izpostavil je, da je močna industrija ključnega pomena za strateško neodvisnost Evrope. »Žal pa danes evropska industrija nenehno izgublja svojo konkurenčnost. Glavni razlogi za to so visoke cene energije, ki jih spodbujajo naraščajoči stroški emisij CO2, skupaj z izjemno birokracijo in dolgotrajnimi postopki pridobivanja dovoljenj. Šibka industrija si ne more privoščiti vlaganj v nove tehnologije za razogljičenje,« je dejal in pozdravil nove pobude EU, kot sta nov sistem državne pomoči CISAF za čisto industrijo, uredbo ‘omnibus’ za zmanjšanje administrativnih bremen ter druge mehanizme, s katerimi si EU prizadeva podpreti industrijo.
Slovenski gospodarstveniki iz panog logistike, elektro, kemijske, papirniške, avtomobilske in prehrambne industrije ter IKT, so pri glasovanju o vprašanjihdekarbonizacije in konkurenčnosti potrdili, da je znižanje stroškov energije ključno za njihovo konkurenčnost. Opozorili so, da se MSP še vedno soočajo z visokimi regulativnimi zahtevami in zapletenimi upravnimi postopki. EU bi morala po njihovem prepričanju okrepiti industrijsko konkurenčnost z večjim spodbujanjem povpraševanja po evropskih čistih in nizkoogljičnih tehnologijah. Slovenske politike zelenih inovacij so v skladu s tem pristopom, saj podpirajo pobude za spodbujanje povpraševanja po čistih tehnologijah. Poročanje o trajnosti ne vidijo kot učinkovito orodje za krepitev konkurenčnosti podjetij ob hkratnem napredku na področju trajnosti. Je sicer pomembno, vendar zapletenost in stroški poročanja o trajnosti predstavljajo velik izziv predvsem za MSP. Zavzeli so se za povečanje nacionalnih prispevkov v proračun EU, saj je za manjše države članice, kot je Slovenija, večji proračun EU – tudi ob višjih nacionalnih prispevkih – lahko koristen. Tako povečuje skupno finančno osnovo za programe, ki neposredno podpirajo inovacije, digitalizacijo, razogljičenje in regionalni razvoj, dobro financiran MFF pa zagotavlja tudi stabilnost naložbenih mehanizmov in dolgoročno načrtovanje, zlasti na področju raziskav, inovacij in zelenega prehoda. Strinjali so se, da bi morala Evropska komisija imenovati posebnega pooblaščenca EU za mala in srednja podjetja (MSP), ki bi lahko okrepil zastopanost slovenskih MSP in prispeval k oblikovanju boljših politik zanje.
V obdobju naraščajočih geopolitičnih napetosti, ki hkrati zadevajo različne države in sektorje, podjetja delujejo v razdrobljenem in nepredvidljivem svetovnem trgovinskem okolju. V okviru razprave o mednarodni trgovini so slovenski predstavniki podprli večjo integracijo držav kandidatk za članstvo v EU v enotni trg, saj bi to pozitivno vplivalo na gospodarsko rast in ponudilo dodatne poslovne priložnosti. Zavzeli so se tudi za močne prostotrgovinske sporazume, še posebej z rastočimi trgi. Opozorili so, da so bile dobavne verige v Sloveniji zaradi geopolitičnih napetosti motene, zlasti v panogah, ki so odvisne od globalnih vhodnih surovin. Potrdili so tudi negativne posledice ameriških carin, zlasti v izvozno usmerjenih dejavnostih.
Predvsem zaradi spreminjajočega se gospodarskega okolja je pomembno, da Evropa v celoti izkoristi potencial enotnega trga. Slovenski gospodarstveniki so opozorili, da enotni trg zaradi razdrobljenosti in številnih ovir še ne deluje dovolj dobro, kar je omejitev zlasti za mala in srednje velika podjetja ter podjetja v ruralnih območjih Slovenije. Zato bi morala EU in države članice okrepiti mehanizme za dosledno uveljavljanje pravil enotnega trga. Strinjali so se, da bi morala EU razširiti samodejno priznavanje poklicnih kvalifikacij na več poklicev, saj bi to podprlo mobilnost usposobljenih delavcev v Sloveniji in pomagalo reševati pomanjkanje kadrov. Razvoj strategij integracije umetne inteligence je tudi po njihovem prepričanju nujna za ohranitev globalne konkurenčnosti. Glede zaščite so podprli predlog močnejših ukrepov EU za zaščito potrošnikov pred nevarnimi ali ponarejenimi izdelki, ki vstopajo na enotni trg, saj podjetja potrebujejo pošteno konkurenčno okolje in zaščito pred ponarejenimi izdelki, ki zmanjšujejo zaupanje v EU trg.
Zasedanja več kot 700 gospodarstvenikov iz vseh držav EU in nekaterih nečlanic so se udeležili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predsednica Evropske investicijske banke Nadia Calviño, podpredsednik Evropskega parlamenta Victor Negrescu, evropska komisarka za start-upe, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva ter številni drugi najvišji politični odločevalci v evropskih institucijah.
Slovenskim evropskim poslancem predstavili prioritete slovenskega gospodarstva
Slovenska delegacija, sestavljena iz predstavnikov panog logistike, elektro, kemijske, papirniške, avtomobilske in prehrambne industrije ter sektorja IKT, se je poleg tega srečala tudi z vodstvom in slovenskimi diplomati Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski uniji ter s slovenskimi evropskimi poslanci v Evropskem parlamentu. Na srečanjih so sogovorniki izmenjali informacije o prioritetah slovenskega gospodarstva in aktualnih ključnih EU dosjejih za slovensko gospodarstvo.
Predstavniki GZS so predstavili nov 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS v sodelovanju z gospodarstveniki. Med prioritetnimi temami pa so izpostavili t. i. omnibus uredbo, s katero želi Evropska komisija zmanjšati administrativna bremena za podjetja, med drugim na področjih trajnosti, okolja, digitalizacije ter malih in srednje velikih podjetij (MSP). Na področju digitalizacije je pomembno, da se več pomoči nameni za MSP pri dostopu do finančnih virov za financiranje digitalnih naložb in premostitev digitalne vrzeli ter jasnejša, enostavnejša in bolj usklajena digitalna pravila, ki zmanjšujejo nepotrebne administrativne obremenitve, podpirajo digitalne naložbe in omogočajo nove priložnosti za podjetja. Na področju okolja in trajnosti gospodarstvo podpira začasno ustavitev določenih obveznosti trajnostnega poročanja, ki nesorazmerno obremenjujejo podjetja ter omejitev skrbnega pregleda zgolj na prvo raven v vrednostni verigi in direktne poslovne partnerje. Prav tako predlagajo zamik izvajanja ali poenostavitve v uredbi o embalaži in odpadni embalaži, direktivi o emisijah iz industrije, direktivi o odpadkih, uredbi o eko dizajnu in digitalnem potnem listu ter uredbi o deforestaciji.
Kot pomembno področje so izpostavili tudi boljše delovanje notranjega trga, še posebej na področju storitev, kjer GZS podpira predloge za odpravo največjih ovir za poslovanje podjetij na 10 področjih: kompleksnost pravil EU, pomankanje lastništva nad enotnim trgom, ustanavljanje podjetij, priznavanje poklicnih kvalifikacij, zamude pri določanju usklajenih standardov, razdrobljenost pravil o embalaži, označevanju in odpadkih, proizvodi in skladnost proizvodov, storitve, napotitve delavcev, omejitve teritorialne oskrbe).
Na področju trgovinske politike in carin GZS predlaga uvedbo selektivnih carin in kvot v sektorjih, ki so ključna za strateško avtonomijo Evrope (jeklo, avtomobili itd.), spodbude podjetjem za znižanje stroškov energije z oprostitvijo dela regulirane cene energenta v primeru, da del te subvencije namenijo zeleni transformaciji, ter pohitritev usklajevanja EU s tretjimi državami pri podpisu ali nadgradnji novih ali obstoječih trgovinskih sporazumov. Smiselne so tudi večje finančne spodbude in omejitev administrativnih ovir pri projektih strateškega značaja (redke zemlje, kemične sestavine za farmacevtsko industrijo), ki zagotavljajo evropskim podjetjem zanesljivejšo dobavo in so danes po tržnih cenah brez teh spodbud ekonomsko nerentabilni, ter dvig avtonomije in spodbude pri izgradnji evropske obrambne industrije, pri čemer je treba določiti minimalni delež evropskih nabav.
Glede predloga za nov večletni finančni okvir je GZS izpostavila, da ne podpira uvedbe novega lastnega vira financiranja EU – t. i. Corporate Resource for Europe (CORE), s katerim bi podjetja z visokimi prihodki (nad 100 milijonov EUR letno) prispevala pavšalni delež v evropski proračun. Glede prenove večletnega finančnega okvira (MFF) in vzpostavitve Sklada za konkurenčnost (ECF) kot novega finančnega instruimenta pa je GZS izpostavila nujnost zagotovitve geografsko uravnoteženega dostopa do sredstev, da se prepreči koncentracija sredstev v tehnološko naprednejših gospodarstvih. Predlaga tudi posebne instrumente, prilagojene MSP-jem, ki se težje vključujejo v velike konzorcije, npr. poenostavljene razpise, partnerstva ali kombinirano financiranje z Invest EU. Poleg tega naj EU zagotovi tudi jasen okvir za podporo projektom dvojne rabe.
