Strateški svet GZS za zdravje je z ministrom za zdravje dr. Tadejem Ostrcem razpravljal o prioritetah ministrstva ter o vlogi gospodarstva kot razvojnega partnerja pri prenovi zdravstvenega sistema. Svet je ocenil, da se ključne usmeritve koalicijske pogodbe pomembno ujemajo s stališči gospodarstva, zlasti pri zmanjševanju absentizma, skrajševanju čakalnih dob, digitalizaciji zdravstva in krepitvi vloge pacienta. Za uspeh reform pa bodo odločilni izvedba, merjenje učinkov, jasna odgovornost, finančna vzdržnost in realne časovnice.
»Gospodarstvo od zdravstvenega sistema veliko pričakuje, vendar je pripravljeno tudi prevzeti odgovornost partnerja pri razvoju zdravstva. Prihodnost zdravstva moramo namreč soustvarjati skupaj, država, podjetja in tudi z zaposlenimi. Vsi si želimo čim bolj zdravo in vitalno družbo, saj je to nujno za kakovost življenja posameznikov kot tudi boljše delovanje gospodarstva in države,« je izpostavil glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček.
Predsednik strateškega sveta Aleš Bizjak je poudaril, da ima gospodarstvo v odnosu do zdravstva večplastno vlogo. »Kot pomemben plačnik prispevkov prispeva k stabilnosti sistema, njegove rezultate neposredno občuti prek zdravja in delovne aktivnosti zaposlenih, predvsem pa želi biti strateški partner pri razvoju zdravstvenega sistema. Zdravstvo namreč ni le javna storitev ali strošek, temveč strateška infrastruktura uspešnega gospodarstva in odporne družbe.«
Minister dr. Osterc je na srečanju dejal: »Ne želim si še enega poskusa reforme zdravstva, ampak njegovo reorganizacijo. Imamo namreč odlične zaposlene v zdravstvu, znanje, visoko kakovostno zdravstveno oskrbo in zberemo tudi precej finančnih sredstev na pacienta. Problem pa imamo z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in predolge čakalne vrste.« Ob tem je pojasnil, da reorganizacija zdravstva pomeni, da bomo morali ključne stebre zdravstva spremeniti v smeri doseganja večje učinkovitosti slovenskih bolnišnic in zdravstvenih zavodov. To pomeni upravljanje na podlagi podatkov in jasno določenih rezultatov dela, vlaganje v nadaljnjo digitalizacijo, zmanjšanje administrativnih bremen in bolj profesionalno poslovno vodenje zdravstvenih ustanov.
Kot kritično za gospodarstvo je poudaril predvsem nadaljnje urejanje absentizma, kjer je že bil narejen prvi napredek. Z vidika razvojnih priložnosti v Sloveniji je izpostavil pomen biofarmacevtske panoge, ki je v svetovnem merilu zelo pomemben partner in prav zaradi priložnosti nadaljnjega razvoja te panoge v Sloveniji in proizvodov tovrstnih zdravil za bolnike si bo ministrstvo prizadevalo za ustreznejšo regulacijo, da se bo ta panoga lahko razvijala. Poleg tega pa je izpostavil tudi pomen zagotavljanja t.i. kritičnih zdravil, ki jih v Sloveniji zaradi majhnosti trga primanjkuje.
Člani sveta ugotavljajo, da nova koalicijska pogodba vključuje številne pomembne usmeritve za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema, vendar bo uspeh reform odvisen predvsem od njihove učinkovite izvedbe v praksi.
Posebej spodbudno je, da koalicijska pogodba vključuje v središče postavlja pacienta, krepitev primarne ravni, rešitve za zmanjševanje absentizma, skrajševanje čakalnih dob, vključevanje vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti ob pogoju primerljivih standardov kakovosti in nadzora, digitalizacijo zdravstva, prenos bolniških nadomestil po 20. delovnem dnevu v breme zdravstvene blagajne, učinkovitejše kadrovsko načrtovanje in administrativne razbremenitve.
Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v prvem četrtletju 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 650.000 manj izgubljenih delovnih dni (230.000 manj v breme zdravstvene blagajne ter za 420.000 manj v breme delodajalcev). ZZZS ocenjuje to zmanjšanje na približno 55 milijonov evrov prihrankov (20 milijonov evrov v javni zdravstveni blagajni in 35 milijonov evrov pri delodajalcih). Ti podatki potrjujejo, da lahko premišljeni sistemski ukrepi hkrati izboljšujejo učinkovitost zdravstvenega sistema, zmanjšujejo obremenitve gospodarstva ter povečujejo razpoložljivost delovne sile.
Člani strateškega sveta so poudarili, da bo za dolgoročno uspešno prenovo slovenskega zdravstva nujno okrepiti predvsem področja vrednostnega financiranja, učinkovitejšega upravljanja sistema, uporabe zdravstvenih podatkov pri odločanju, hitrejšega uvajanja inovacij in naprednih terapij ter profesionalizacije vodenja zdravstvenih organizacij. Prav ta področja bodo odločilna za večjo učinkovitost sistema in boljše zdravstvene rezultate za paciente.
Strateški svet je ob tem izpostavil, da zdravstva ni mogoče razumeti zgolj kot javno storitev, temveč kot pomembno razvojno področje države. Učinkovit zdravstveni sistem neposredno vpliva na produktivnost gospodarstva, razpoložljivost delovne sile, razvoj farmacije in biotehnologije, inovacije ter dolgoročno konkurenčnost Slovenije. Takšen pristop je skladen tudi z razvojnim programom gospodarstva Made in Slovenia 2035, ki poudarja pomen produktivnosti, digitalizacije, inovacij in učinkovite države.
Strateški svet zato poziva k nadaljnjemu sodelovanju med državo, zdravstveno stroko, pacienti, gospodarstvom in drugimi deležniki pri pripravi izvedbenih rešitev. Le s partnerskim pristopom bo mogoče oblikovati zdravstveni sistem, ki bo hkrati zagotavljal kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalcev, podpiral gospodarski razvoj ter prispeval k višji kakovosti življenja in dolgoročni blaginji Slovenije.
Strateški svet za zdravje pri GZS je posvetovalno telo in je ustanovljen kot platforma, ki povezuje gospodarstvo in ključne zdravstvene institucije. Spremembe v zdravstvu – od digitalizacije, kadrovskih izzivov do novih regulativ – močno vplivajo na podjetja in širše gospodarsko okolje, zato so člani SSZ tako iz vrst ključnih institucij kot seveda predstavniki gospodarstva različnih regij in panog.
Pripravljeni predlogi ukrepov Strateškega sveta GZS za zdravje (marec 2026)
Več fotografij je objavljenih na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir Tadej Kreft, GZS.
