Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (UO GZS) so z generalnim direktorjem Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) razpravljali o predlagani pokojninski reformi. UO je sprejel tudi Letno poročilo in ga posredoval v potrditev Skupščini GZS.

Kot je uvodoma dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka, se »nahajamo v turbulentnem obdobju sprejemanja nove pokojninske reforme,« zato je pozdravil udeležbo posebnega gosta, generalnega direktorja Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) na današnji seji Upravnega odbora GZS. Po prepričanju Marijana Papeža gre pri predlagani pokojninski reformi »za reformo. Ne gre zgolj za kozmetične spremembe. Kdor ne verjame, naj gre po členih in preveri, katere so bistvene spremembe.« Pri tem je izpostavil, da če ne bi bil načrtovan dvig starostne meje in sprememba pri usklajevanju pokojnin, ne bi mogli govoriti o reformi. Cilji reforme so tako dostojnejše pokojnine kot vzdržnost sistema, kar reforma uresničuje. Kot pomembno je ocenil, da so se socialni partnerji in vlada dogovorili, da delodajalci niso nasprotovali pomembnim spremembam za dostojnejše pokojnine ter »da je vlada razumela, da ne more priti do dviga prispevnih stopenj, če ni kompenzacijskih protiukrepov in te niso bile spremenjene.« Višji odmerni odstotek pri odmeri pokojnine bo kompenziralo nekoliko daljše obračunsko obdobje, je še pojasnil ter dodal: »Kondicija pokojninske blagajne je odvisna od kondicije gospodarstva. Pomembno je, da se vzpostavijo primerni pogoji za gospodarstvo, zato sem vesel, da se prispevne stopnje niso dvignile.«

Člani UO so v razpravi kot pozitivno ocenili, da je prišlo do podpisa dogovora med socialnimi partnerji in vlado glede predloga pokojninske reforme.

UO GZS je obravnaval in sprejel Letno poročilo GZS 2024 ter ga posredoval v potrditev Skupščini GZS.Med dosežki lanskega leta je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal med drugim izpostavila podpis Deklaracije Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga in s tem ponovni vstop v Ekonomsko-socialni svet, preprečitev dodatnih birokratskih obveznosti za podjetja pri prenosu Direktive o trajnostnem poročanju CSRD v novelo Zakona o gospodarskih družbah  ter preprečitev sprejema direktive na EU ravni, ki je zahtevala uvedbo obveznega maksimalnega plačilnega roka 30 dni v B2B transakcijah. Na področju novega sistema obračunavanja omrežnin je bila zelo jasna: »Če ne bi bilo GZS, ne bi imeli dveh interventnih zakonov na področju omrežnin, pa četudi sta bila za gospodinjstva. Žal podobne rešitve ni bilo za gospodarstvo, zaradi česar je bila v letošnjem letu vložena ustavna presoja.«

UO GZS se je seznanil s prednostnimi nalogami in cilji GZS v 2025 kot izhajajo iz strateških dokumentov – Trajnostne poslovne strategije in Horizontov prihodnosti. Razpravljal je tudi o aktivnostih strateških svetov GZS. Generalna direktorica GZS se je v predstavitvi posebej dotaknila prejšnji teden ustanovljenega Strateškega sveta za kadre, izobraževanje in trg dela, ki bo združeval ključne deležnike ter oblikoval konkretne predloge in ukrepe za večjo usklajenost med izobraževalnim sistemom in potrebami trga, izboljšanje zaposlitvenih politik ter privabljanje in zadrževanje talentov.