Na seji Upravnega odbora (UO) Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani z ministrico za zdravje razpravljali o pereči problematiki absentizma v gospodarstvu. UO je ustanovil Strateški svet GZS za zdravje.

»Število izgubljenih delovnih dni je na letni ravni še vedno zelo visoko, pri čemer se breme kratkotrajnih odsotnosti vse bolj prenaša na delodajalce. Slovenija je po številu tednov bolniške odsotnosti med zaposlenimi v samem evropskem vrhu, trend naraščanja pa opažamo že več let zapored,« je uvodoma komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka in dodal, da gre za problem, ki velja tako v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju. Če se sešteje tako bolniške kot dopust in praznike, odsotnost od delovnega mesta traja tudi do 2,5 meseca letno/zaposlenega. »Slovensko gospodarstvo konkurira na globalnem trgu s tekmeci, ki takega deleža odsotnosti zaposlenih ne poznajo,« je bil jasen Šimonka. Ob tem je izpostavil nasprotovanje vsakršni zakonodaji, ki bi omogočala izigravanje bolniškega staleža in izkoriščanje drugih tistih zaposlenih, ki so na delovnih mestih.

Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel je potrdila, da se je »zdravstveni absentizem v Sloveniji v zadnjem desetletju močno povečal. To ni izziv zgolj za zdravstveni sistem, temveč ga moramo razumeti in obravnavati kot širše družbeno vprašanje. Ker gre za kompleksno problematiko, ni hitrih celovitih rešitev, se pa moramo tega izziva vsekakor lotiti. Najprej bomo pripravili in uskladili kratkoročne ukrepe, namenjene predvsem ozaveščanju o pravicah in dolžnostih, ki jih imata tako delavec kot delodajalec v primeru odsotnosti zaradi bolezni, ter bolj učinkovitemu nadzoru. Za ukrepe, ki zahtevajo zakonodajne spremembe, pa bomo skupaj z drugimi resorji pripravili načrt srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov, ki terjajo širši konsenz, in jih bomo na prihodnjih skupnih srečanjih začeli usklajevati s socialnimi partnerji.« Verjame, da »je naš skupni cilj vzpostaviti učinkovitejši sistem, ki bo hkrati varoval pravice zaposlenih, razbremenil delodajalce ter prispeval k stabilnosti javne zdravstvene blagajne.«

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je povedal, da so se v prvih šestih mesecih letošnjega leta bolniške odsotnosti povečale za 4,3 %, pri čemer se trend rasti še ni ustavil. Opozoril je, da so trenutno v zakonodajnem postopku še trije zakoni, ki bi lahko stanje celo poslabšali. Tako predvidevajo izhodišča zakona o inštitutu za medicinsko in drugo izvedenstvo na področju socialne varnosti prenos odločanja o bolniški odsotnosti z zdajšnjih 30 na 90 dni na družinskega zdravnika, kar bi lahko dodatno povečalo odsotnosti. Ponovil je nasprotovanje predlogu Zakona o konoplji za omejeno osebno uporabo, ki je bil vložen v zakonodajni postopek v Državnem zboru RS. Zakon bi, v primeru njegovega sprejema, onemogočil zagotavljanje varnega delovnega okolja in povzročil številna nova tveganja za posameznike, družbo in podjetja. Kot tretjega je navedel predlog poslanskega zakona o prispevkih za socialno varnosti, ki predvideva zvišanje prispevne stopnje – tako za delodajalca kot zaposlenega po 1 % – kar bi dodatno povečalo davčni primež stroškov dela.

Upravni odbor GZS je na svoji seji kot platformo, ki povezuje gospodarstvo in ključne zdravstvene institucije, ustanovil Strateški svet GZS za zdravje. Sestavljen je iz predstavnikov 15 gospodarskih družb in 10 institucij, med njimi Ministrstvo za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ter različne strokovne zbornice. Namen sveta je prepoznati vplive sprememb v zdravstvu – od digitalizacije, kadrovskih izzivov do novih regulativ, iskati sinergije in oblikovati predloge, ki bodo hkrati krepili slovenski zdravstveni sistem in konkurenčnost gospodarstva.