Člani Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so z državnim sekretarjem na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Dejanom Židanom razpravljali o trajnostnem korporativnem upravljanju. MGTŠ in Vlado RS so pozvali, da pri prenosu vsebine direktiv EU s področja trajnostnega poročanja v slovensko zakonodajo dosledno in brez izjem izhajajo iz minimalnih zahtev teh direktiv. S tem se prepreči, da se slovenskemu gospodarstvu nalagajo dodatne obveznosti, ki niso neposredno zahtevane ali predpisane v samih direktivah. UO GZS je na seji sprejel tudi Trajnostno poslovno strategijo GZS.
Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, je trajnost za podjetja v Sloveniji in EU obvezna, pri tem pa opozoril, da v Sloveniji nekatere evropske direktive ob prenosu v slovensko zakonodajo še nadgradimo, kar prinaša dodatna administrativna bremena in škoduje konkurenčnosti našega gospodarstva. »V času ohlajanja gospodarske klime v EU, razpadanja globalnega koncepta svobodne trgovine in naraščajočem strateškem rivalstvu EU z ekonomijami nekaterih tretjih držav, je skrb za globalno konkurenčnost slovenskih podjetij toliko pomembnejša,« je dodal.
Državni sekretar na MGTŠ mag. Dejan Židan je predstavil regulativne trende EU na področju trajnostnega korporativnega upravljanja in poročanja podjetij ter njihov vpliv na slovensko poslovno okolje, vključno s tem, kaj lahko slovenska podjetja pričakujejo od novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Pojasnil je, da so spremembe v noveli Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1M vezane na prenos 4 evropskih direktiv v slovenski pravni red ter poudaril, da so bile te spremembe vseskozi usklajevane z gospodarstvom, za veliko večino gospodarskih družb pa po sprejemu ne bodo merodajne. Čim bo zakon sprejet, bodo, kot je dejal, iskali rešitev glede vitke delniške družbe.
Upravni odbor GZS je apeliral na MGTŠ ter na Vlado RS, da pri prenosu vsebine direktiv EU s področja trajnostnega poročanja v slovensko zakonodajo dosledno in brez izjem izhaja iz minimalnih zahtev omenjenih direktiv (načelo minimalne harmonizacije).
»GZS želi svojim članom stati ob strani na poti trajnostne preobrazbe, tako z nasveti kot izmenjavo dobrih praks, novimi članskimi produkti in vplivom na predpise. Istočasno pa mora GZS tudi sama prehoditi pot trajnostne preobrazbe in biti zgled gospodarstvu, kajti, le če bo GZS poslovno odlična organizacija, bo lahko dolgoročno učinkovito zastopala interese članov,« je dejal predsednik GZS.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je predstavila Trajnostno poslovno strategijo GZS, ki predstavlja dokument, ki se bo stalno nadgrajeval. »Gre za poslovno strategijo, kjer je začrtana trajnostna preobrazba GZS, kar je nujen kompromis glede na našo zahtevno korporativno upravljavsko strukturo. GZS je specifična, ni zavezana k trajnostnemu poročanju, vendar smo se odločili, da bomo tudi mi poročali, in sicer po prostovoljnih standardih EFRAG za MSP,« je dodala. UO je Trajnostno poslovno strategijo GZS sprejel.
