Na prizadevanja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je Vlada RS ponovno aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa. Ukrep bo podjetjem v najbolj prizadetih predelovalnih dejavnostih omogočil, da tudi ob začasnem zmanjšanju naročil ohranijo usposobljene zaposlene in lažje premostijozačasno otežene gospodarske razmere.
Shema bo veljala od 20. julija 2026 do 20. januarja 2027, njen namen pa je ohranitev delovnih mest v dejavnostih, ki jih je prizadel začasen upad naročil in razpoložljivega dela zaradi zunanjih gospodarskih okoliščin, na katere delodajalci niso mogli vplivati.
Katera podjetja lahko uveljavljajo ukrep?
Sklep vlade zajema deset predelovalnih dejavnosti:
- proizvodnjo tekstilij,
- proizvodnjo usnja,
- obdelavo in predelavo lesa,
- proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja,
- tiskarstvo,
- proizvodnjo kemikalij,
- proizvodnjo kovin,
- proizvodnjo kovinskih izdelkov,
- proizvodnjo električnih naprav,
- proizvodnjo pohištva.
Po ocenah ministrstva za gospodarstvo, delo in šport bo ukrep prispeval k ohranitvi približno 1.900 delovnih mest.
Kdaj so delodajalci upravičeni do sheme pomoči?
Do delnega povračila nadomestila plače so upravičeni delodajalci, ki zaradi začasnega poslabšanja razmer najmanj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Ukrep je namenjen pravnim in fizičnim osebam, vpisanim v Poslovni register Slovenije, ter fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v Register kmetijskih gospodarstev. Delodajalec ob vložitvi vloge ne sme biti v stečajnem ali likvidacijskem postopku ter mora imeti poravnane davčne in druge zakonsko določene obveznosti.
Delodajalci lahko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom za od 5 do 20 ur tedensko, za preostali del delovnega časa pa jih delno napotijo na začasno čakanje na delo.
Kolikšen del plače država povrne delodajalcu?
Država delodajalcu povrne 60 % izplačanega bruto nadomestila plače za čas, ko zaposleni ne opravlja dela.
Obveznosti delodajalca
Pred uvedbo skrajšanega delovnega časa se mora delodajalec posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev (če deluje pri delodajalcu) ter izdati pisno odredbo zaposlenim. V času prejemanja subvencije mora redno izplačevati plače in nadomestila, voditi evidenco delovnega časa ter v obdobju prejemanja sredstev in še en mesec po njegovem izteku ne sme odpuščati delavcev iz poslovnega razloga, prav tako pa ne sme odrejati nadurnega dela ali neenakomerno razporediti oz. začasno prerazporediti delovnega časa, če bi to delo lahko opravili zaposleni z odrejenim skrajšanim delovnim časom.
Kje in kako delodajalec uveljavlja pomoč?
Delno povračilo izplačanega nadomestila plače uveljavljajo delodajalci pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.
Za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec vložiti vlogo v elektronski obliki pri ZRSZ, na Portalu za delodajalce, v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.
Kaj ukrep pomeni za zaposlene?
Zaposleni ohranijo vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delali polni delovni čas. Za čas opravljenega dela prejmejo plačo, za čas, ko zaradi skrajšanega delovnega časa ne delajo, pa nadomestilo v višini 80 % njihove povprečne mesečne plače, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače, glede na delo s polnim oz. skrajšanim delovnim časom. Delavec se mora v petih delovnih dneh po vročitvi pisne odredbe, prijaviti v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje in ima v času vključitve v shemo tudi pravico ter dolžnost vključevanja v usposabljanja in izobraževanja zavoda.
Pomemben dosežek GZS za gospodarstvo
GZS je v dialogu z vlado in pristojnimi ministrstvi večkrat opozorila na potrebo po nadaljevanju tega ukrepa in pripravila, tudi s strokovno študijo, podkrepljene argumente za podaljšanje ukrepa. Številna podjetja v predelovalnih dejavnostih namreč še vedno občutijo posledice ohlajanja evropskega gospodarstva in zmanjšanega povpraševanja ter naročil.
Ponovna aktivacija sheme predstavlja pomemben dosežek za slovensko gospodarstvo in člane GZS, saj podjetjem omogoča, da tudi v obdobju začasnega upada poslovanja ohranijo ključne kadre in se ob izboljšanju razmer hitreje vrnejo na običajen obseg poslovanja. S tem ohranjajo zaposlenost, proizvodne zmogljivosti in konkurenčnost v obdobju začasnih tržnih nihanj.
