Evropska unija z novo agendo za konkurenčnost in prihodnjim Evropskim skladom za konkurenčnost postavlja okvir za močnejše, odpornejše in razvojno bolj ambiciozno gospodarstvo. Za Slovenijo je to priložnost, da svoje znanje, industrijsko tradicijo in tehnološke kompetence hitreje pretvori v višjo produktivnost, globalno rast ter vidnejšo vlogo v evropskih verigah vrednosti. Na današnji konferenci ‘Evropska konkurenčnost v praksi’ v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji so se sogovorniki strinjali, da bo prihodnji evropski okvir za konkurenčnost za Slovenijo razvojna priložnost le, če ga bomo znali prevesti v usklajen, predvidljiv in podjetjem razumljiv podporni sistem. Ključni premik mora biti od nepovezanih razpisov in projektov k orkestraciji razvojnih ekosistemov, ki podjetjem omogočajo pot od znanja in tehnologije do trga, rasti in močnejše vloge v evropskih verigah vrednosti.
Slovenija ima kakovostno znanje, močno industrijsko tradicijo, izvozno usmerjena podjetja in številne tehnološke kompetence, vendar znanje še vedno prepočasi pretvarja v globalno rast, višjo produktivnost in močnejše pozicioniranje v evropskih verigah vrednosti. Prav zato je, kot je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, »GZS v okviru programa Made in Slovenia 2035 odprla razpravo o potrebi po bolj povezani razvojni logiki države. Slovenija danes ne potrebuje še ene strategije. Potrebuje bolj povezan in jasno usmerjen razvoj države. Podjetja raziskovalne, industrijske, razvojne in investicijske politike ne doživljajo ločeno. Za podjetje je razvoj ena sama zgodba.« Poudarila je, da konkurenčnost ni odvisna samo od višine investicij, temveč tudi od tega, kako uspešno znamo v podjetjih graditi kulturo inoviranja, razvojne kompetence, sposobnost prilagajanja in dolgoročno strateško ambicijo. Podporo podjetjem pri transformaciji poslovnih in organizacijskih modelov vidi kot enako pomembno kot dostop do financiranja. »Pri tem imajo pomembno vlogo tudi povezovalne organizacije in razvojni ekosistemi — od panožnih združenj, SRIP-ov in razvojnih partnerstev do evropskih mrež sodelovanja — ki pomagajo povezovati podjetja, raziskave, financiranje in internacionalizacijo,« je še dodala.
Konkurenčnost je temelj evropske blaginje, moči, varnosti in demokracije, vendar je pod vse večjim pritiskom zaradi trenutne globalne gospodarske in geopolitične nestanovitnosti. Da bi Evropa postala močnejša, konkurenčnejša in odpornejša, EU uvaja novo agendo za konkurenčnost, usmerjeno v to, da podjetjem pomaga uspevati na svetovnem trgu in prinašati blaginjo vsem Evropejcem, ob polni usklajenosti s cilji razogljičenja. Časovnica ‘ena Evropa – en trg’, dogovorjena prejšnji mesec, odraža zavezanost institucij EU, da do konca leta 2027 uresničijo vrsto ukrepov na področjih poenostavitve, energije, industrijske prenove in naložb. Kot dopolnitev temu bo novi Evropski sklad za konkurenčnost od leta 2028 dalje zagotovil doslej neprimerljivo naložbeno zmogljivost z novo strateško usmeritvijo.
Dr. Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, je poudarila, da evropska konkurenčnost danes ni več samoumevna, temveč zahteva dolgoročne naložbe, drzne inovacije, močan enotni trg in večjo odpornost Evrope v globalnem okolju. Nova evropska agenda konkurenčnosti po njenih besedah odpira pomembne priložnosti tudi za močno izvozno usmerjeno slovensko gospodarstvo in njegova inovativna podjetja. Ob tem je izpostavila tudi evropski semester: Evropska komisija bo 3. junija objavila letošnje Poročilo o državi in specifična priporočila za Slovenijo, ki bodo pomembna podlaga za oblikovanje nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov v okviru večletnega finančnega okvira EU 2028–2034. To bo priložnost, da se sredstva usmerijo v področja z največjim učinkom na dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Kerstin Jorna, generalna direktorica GD GROW, je dejala: »Današnja razprava o evropski konkurenčnosti je bila dragocena priložnost, da slišimo o praktičnih izzivih slovenskih podjetij. Zlasti za odprto gospodarstvo, kot je slovensko, je ključno, da podjetja kar najbolje izkoristijo evropski enotni trg ter z vključevanjem in gradnjo odpornih vrednostnih verig ohranijo svojo konkurenčnost. Komisija to podpira s krepitvijo enotnega trga in poenostavljanjem njegove uporabe, s pospeševanjem industrijske prenove v strateških sektorjih ter s spodbujanjem naložb v okviru prihodnjega proračuna EU, zlasti prek predlaganega Evropskega sklada za konkurenčnost.«
Ob tem je poudarila, da bo prihodnji Evropski sklad za konkurenčnost zasnovan z vidika investicijske poti podjetij — od razvoja tehnologij do njihovega skaliranja, proizvodnje in dostopa do trga. Njegov kompas ne bo zgolj tehnološka odličnost, temveč predvsem poslovni primer: ali lahko evropske tehnologije postanejo industrijsko izvedljive, tržno uspešne in vpete v evropske vrednostne verige. Javna sredstva bodo morala pri tem delovati kot vzvod za zmanjševanje tveganj in mobilizacijo zasebnega kapitala, Evropa pa bo morala okrepiti tudi oblikovanje ekosistemov, ki povezujejo podjetja, raziskovalne organizacije, vlagatelje in države članice.
»Čas je, da se v Sloveniji preštejemo, si postavimo prioritete, katerih rok trajanja se ne bo meril v mesecih, ampak v letih, ter okoli katerih se bomo inovacijsko organizirali, kamor bomo prednostno vlagali in v okviru katerih se bomo tudi pozicionirali znotraj evropskih in svetovnih verig vrednosti. Takšen pristop Slovenijo vodi od izvajalke in dobaviteljice k mednarodno integrirani ustvarjalki vrednosti, skladno s Poročilom o razvoju 2026, med države, ki niso del problema, pač pa del rešitve evropskega konkurenčnostnega izziva,« je dejal dr. Peter Wostner z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj.
Na okrogli mizi so sogovorniki razpravljali o izkoriščanju potenciala Evropskega sklada za konkurenčnost (ECF) za inovacije in industrijsko transformacijo Slovenije ter o priložnostih, ki jih ta odpira za podjetja. Razprava je pokazala, da ECF ne bo zgolj nov finančni instrument, temveč del širše spremembe evropske razvojne logike, v kateri bodo ključni povezovanje industrijske politike, raziskav in razvoja, zasebnih vlaganj, podpornega okolja in strateških evropskih vrednostnih verig.
Evropski sklad za konkurenčnost po besedah Matevža Frangeža, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, temelji na štirih področjih, kjer želi EU zaradi tehnološkega zaostanka ali strateške odvisnosti zmanjšati razvojni razkorak. Gre za področja, ki izkazujejo značaj evropskih javnih dobrin in so ključna za strateško avtonomijo Evrope. Ob tem je poudaril, da trg sam ne zmore rešiti vseh izzivov, zato je potrebna sodobna in proaktivna industrijska politika. Ta mora omogočati soprevzemanje tveganj pri prebojnih tehnologijah, ustvarjanje novih trgov ter mobilizacijo večjih zasebnih in javnih vlaganj. Po njegovih besedah je prav odsotnost aktivne industrijske politike eden od razlogov za evropsko tehnološko zaostajanje. Za Slovenijo bo zato ključno vprašanje, kako bo gradila podporno okolje, ki bo podjetjem omogočilo vključevanje v evropske projekte, razvoj novih tehnologij in rast v strateških verigah vrednosti. Pri tem se je navezal tudi na program GZS Made in Slovenia 2035, ki predvideva 19 milijard evrov dodatnih vlaganj do leta 2035. Za Frangeža je Evropski sklad za konkurenčnost ključni element nove evropske industrijske politike.
Mag. Marjana Majerič, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo, je izpostavila, da je Slovenija izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo, z močno industrijsko tradicijo, kakovostnim znanjem in inovativnimi podjetji. Ključni problem pa nastane pri vprašanju, kje se inovacije izgubijo in zakaj jih Slovenija ne uspe dovolj pogosto pripeljati do trga, rasti in globalnega pozicioniranja. Poudarila je potrebo po prehodu od preveč ‘top-down’ pristopov k bolj ciljno usmerjenemu, povezovalnemu in podjetjem prilagojenemu sistemu. Slovenija mora bolje razumeti strukturo svojih podjetij in ustvariti celosten sistem za ‘skaliranje’ inovacij na trge. Pri tem je financiranje ključen element, vendar ne edini – potrebni so tudi programi, povezovanje, internacionalizacija in vključevanje podjetij v evropske in globalne verige vrednosti. GZS pri tem že razvija podporne programe, kot so aktivnosti za prehod ‘iz laboratorija v posel’, izvozni pospeševalniki, ‘bootcampi’ za prioritetne trge in druge oblike podpore podjetjem. Izpostavila je, da sistemov ne bi smeli ves čas menjati, temveč bi morali obstoječe povezave okrepiti in jih bolje usmeriti v rezultate.
Po oceni dr. Mojmirja Mraka, profesorja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in pogajalca Republike Slovenije z EU, evropski proračun ni le finančni instrument, temveč izraz širše evropske ekonomske, družbene in geopolitične politike. Ker je EU izrazito odprto gospodarstvo, je v svetu, ki ga vse bolj oblikujejo razmerja moči, tudi bolj izpostavljena. Zato se Evropa prilagaja novi strukturni realnosti, v kateri strateška avtonomija postaja vprašanje dolgoročnega preživetja evropskega razvojnega modela. Po njegovih besedah predlog prihodnjega evropskega proračuna in v sklopu tega Evropskega sklada za konkurenčnost pomeni eno največjih konceptualnih sprememb v zgodovini EU, pri čemer konkurenčnost postaja njegovo osrednje vodilo. Ob tem je opozoril tudi na vprašanje državnih pomoči in neenakih izhodišč med državami članicami, saj lahko tiste z večjim fiskalnim prostorom bistveno lažje povečujejo podporo svojim podjetjem. V takšnih razmerah bo za Slovenijo še pomembneje, da evropska sredstva uporablja strateško, razvojno in z jasno opredeljenimi prioritetami.
Za ustvarjanje podjetij globalnega pomena sta po besedah dr. Marka Pleška, soustanovitelja in direktorja podjetja Cosylab, potrebna pravi način razmišljanja in pripravljenost za prevzemanje tveganja. Po njegovem mnenju tako v Sloveniji kot v Evropi pogosto primanjkuje poguma, ambicije in tolerance do tveganj, ki so značilni za najuspešnejša tehnološka okolja. Poleg znanja in kapitala so pomembni tudi povezave, dostop do pravih partnerjev in pripravljenost, da podjetja razmišljajo globalno že v zgodnjih fazah razvoja. Če želi Slovenija ustvarjati podjetja evropskega ali globalnega pomena, mora po njegovem mnenju razviti okolje, ki ne kaznuje neuspeha, temveč spodbuja eksperimentiranje, rast in podjetniško drznost.
Po oceni dr. Petra Wostnerja iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj razlogov za razvojni zaostanek ne gre iskati zgolj v miselnosti, temveč predvsem v sistemu, ki še ni dovolj učinkovit pri podpori prebojnim zgodbam. Uspešni ekosistemi po njegovih besedah temeljijo na tem, da ustvarijo pogoje, v katerih se lahko uspeh razvije, četudi ga ni mogoče vnaprej natančno napovedati. ECF po njegovi oceni pomeni korak v pravo smer, vendar sam po sebi ne gre dovolj daleč, če ga ne bodo spremljali jasne prioritete, učinkovita institucionalna izvedba in celovit nabor politik. Ključna razvojna vrzel je predvsem na poslovni strani — pri rasti podjetij, zasebnih vlaganjih, drznejših poslovnih modelih, uporabi zahtevnejših tehnologij v proizvodnji ter vlaganjih v organizacijski kapital. Za uspeh bodo potrebne močne, konkurenčne evropske verige vrednosti, granularno natančno opredeljene prioritete ter boljša uporaba instrumentov, kot so IPCEI. Wostner je poudaril, da moramo biti za uspeh v Bruslju najprej organizirani doma: strategija mora biti podprta z institucionalno kapaciteto, sposobnostjo priprave kakovostnih projektov in povezovanjem podjetij, raziskovalnih organizacij ter države.
Skupno sporočilo razprave je bilo, da Evropski sklad za konkurenčnost za Slovenijo predstavlja pomembno razvojno priložnost, vendar ne avtomatične. Uspešne bodo države in podjetja, ki bodo pravočasno oblikovali kakovostne projekte, jasno opredelili razvojne prioritete, mobilizirali zasebni kapital in se znali vključiti v evropske vrednostne verige. Za Slovenijo bo zato ključno, da preseže logiko nepovezanih razpisov in vzpostavi bolj strateško, operativno učinkovito in institucionalno podprto okolje za razvoj, skaliranje in internacionalizacijo podjetij.
Kot je povedal Philippe Larrue iz OECD – Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Direktorata za znanost, tehnologijo in inovacije, je »Slovenija izvedla ambiciozne in obsežne reforme upravljanja, ki izboljšujejo usmerjanje, usklajevanje, izvajanje in učenje iz podpornih politik na področju raziskav in inovacij. Napredek je viden po vsej državni upravi in vzdolž celotne vrednostne verige.« Ob tem je poudaril, da »strukturne in institucionalne spremembe potrebujejo čas, kontinuiteto ter trajno politično podporo, da bi prinesle trajne izboljšave v procesih, zmogljivostih in rezultatih. Polno uresničitev koristi sistema bo mogoče doseči le z nadaljevanjem sedanjih reformnih prizadevanj.«
