Odločitev sodišča je potrebno spoštovati, kot tudi referendum kot najvišje demokratično sredstvo odločanja državljanov. Kljub temu pa izražamo zaskrbljenost zaradi nadaljnjega podaljševanja obdobja pravne in časovne negotovosti glede uveljavitve ukrepov, ki so pomembni za poslovno okolje in razvoj slovenskega gospodarstva in države ter blagostanje ljudi. Nadaljevanje referendumskih postopkov neizogibno pomeni odlog začetka izvajanja posameznih ukrepov, ki bi lahko razbremenili ljudi in podjetja.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Podpiramo uveljavitev zakona, saj pomeni premik od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Zakon bo prvi korak k bolj predvidljivemu, konkurenčnemu in razvojno naravnanemu poslovnemu okolju. Prinaša namreč ukrepe, ki v določenih delih izboljšujejo konkurenčnost podjetij in hkrati pomagajo ljudem pri blažitvi življenjskih stroškov. Zato je pomembno, da ga bomo na referendumu podprli.«
Razvojna kapica na socialne prispevke bo podjetjem olajšala nagrajevanje in zadrževanje visoko usposobljenih strokovnjakov ter podprla ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Gre za preizkušen ukrep, ki ga ima uvedenega že dve tretjini držav srednje Evrope. 7.500 EUR je prvi korak, na GZS pa predlagajo, da se do leta 2030 to mejo spusti na 6.000 EUR, s čimer bi zajeli večji del visoko usposobljenih kadrov v Sloveniji. Spremembe pri obravnavi normirancev in uvedba mikro s. p. razbremenjujejo manjša podjetja in kmete, možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine pa prispeva k večji vključenosti starejših, ki zmorejo in želijo delati, ter k blaženju pomanjkanja kadrov. Pomemben prispevek predstavlja tudi odpravljanje administrativnih ovir.
Korist zakona presega neposredne učinke za podjetja. Začasno znižanje DDV na energente zmanjšuje stroškovne pritiske na gospodarstvo kot tudi gospodinjstva, znižanje DDV na določene osnovne prehranske izdelke pa bo pomagalo predvsem ljudem.
Ob tem poudarjamo, da bo v nadaljevanju za razvojni preboj in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije, s tem pa tudi večje blagostanje ljudi, nujna nadaljnja sistematična in načrtovana priprava ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja na različnih področjih – od davčne razbremenitve zaposlenih in podjetij, zmanjšanja administrativnih bremen, pospešitve izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor, hitrejšega zaposlovanja kadrov iz tujine, nadaljnjih ukrepov za zmanjšanje absentizma, do konkurenčnejših stroškov energije, učinkovitejše podpore raziskavam, razvoju in inovacijam, digitalizaciji in umetni inteligenci. Vlada pa bi morala skupaj z gospodarstvom pripraviti tudi že dolgo pričakovani nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035.
Zato smo vladi in posameznih ministrstvom že predlagali pripravo prioritetnih ukrepov, ki smo jih začrtali skupaj s prek 90 gospodarstveniki in strokovnjaki v okviru gospodarskega programa Made in Slovenia 2035. Izboljšanje poslovnega okolja na vseh ključnih področjih je ključno, če želimo obrniti trend slovenskega gospodarstva navzgor.
