Pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je pritrdilo opozorilom delodajalskih organizacij, da zakonodajalec novih finančnih obveznosti delodajalcem ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev. Podjetja morajo namreč imeti možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko določene, pa posega v pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Odločitev Ustavnega sodišča je pomembno opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri sprejemanju ukrepov, čigar namen je izboljšanje položaja zaposlenih, dosledno spoštovati ustavna načela pravne varnosti, predvidljivosti in prepovedi retroaktivnosti.«
Ob tem pa izraža razočaranje, da Ustavno sodišče RS kljub ugotovljeni protiustavnosti spornih zakonskih določb ni razveljavilo in ni določilo načina izvršitve svoje odločitve, ki bi odpravil posledice nedopustnega retroaktivnega učinkovanja zakona za delodajalce. Sodišče je namreč sprejelo ugotovitveno odločbo, zaradi katere obveznosti delodajalcev ostajajo nespremenjene, čeprav je bilo ugotovljeno, da je zakonodajalec pri njihovem uvajanju kršil Ustavo.
Poudarjamo, da podpiramo izboljševanje materialnega položaja zaposlenih, vendar morajo biti temu namenjeni ukrepi sprejeti na ustavno skladen, premišljen in predvidljiv način. Socialnih ciljev ni dopustno uresničevati z naknadnim nalaganjem finančnih obveznosti podjetjem brez ustrezne pravne podlage in možnosti pravočasne prilagoditve. Prav zato smo vseskozi opozarjali na pomen socialnega dialoga ter pravočasnega in odgovornega sprejemanja zakonodajnih rešitev.
Odločitev Ustavnega sodišča RS tako odpira pomembno vprašanje učinkovitega ustavnopravnega varstva delodajalcev. Čeprav je bila ugotovljena kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti, morajo delodajalci še vedno nositi finančne posledice obveznosti, ki so bile za obdobje od začetka leta 2025 do uveljavitve zakona določene za nazaj. Na GZS sicer podpirajo varstvo legitimnih pričakovanj delavcev, na katerega se je oprlo Ustavno sodišče RS, vendar menijo, da bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.
Glede na odločitev Ustavnega sodišča in ugotovljeno kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti obstaja s strani podjetij možnost odškodninske tožbe države zaradi finančnih posledic, ki so jih utrpela zaradi protiustavne zakonske ureditve, s katero jim je bila obveznost izplačila zimskega regresa naložena tudi za obdobje od 1. januarja 2025 do uveljavitve zakona.
