Prihodnja konkurenčnost Slovenije bo odvisna predvsem od sposobnosti povezovanja znanja, inovacij in podjetništva. Razprave na strokovni konferenci v okviru Dneva inovativnosti so potrdile pomen učinkovitega prenosa raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo, vlaganj v znanje in talente, pospeševanja zelene tranzicije ter tesnejšega sodelovanja med znanstveno sfero, podjetji in državo pri ustvarjanju razvojnih prebojev in višje dodane vrednost.
»Svet okoli nas postaja vse manj predvidljiv, ne samo tehnološko in digitalno, svet se močno spreminja tudi geopolitično. In varnost je danes pomembna bolj kot kdaj koli prej v zadnjih desetletjih. A varnejši postanemo takrat, ko znamo na spremembe odgovoriti hitreje kot drugi. Ko znamo razviti novo rešitev, osvojiti novo tehnologijo ali najti drugačen pogled na problem. In to je danes največja vrednost inoviranja,« je uvodoma poudarila generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal, ko se dotaknila rdeče niti letošnjega Dneva inovativnosti ‘Inovacije ustvarjajo varno prihodnost’. Potrdila je, da imamo v Sloveniji znanje, razvojno sposobna podjetja in močno industrijsko osnovo, a tega potenciala še ne pretvarjamo dovolj hitro v nove izdelke, investicije, izvoz in višjo dodano vrednost. Na Evropski inovacijski lestvici smo letos padli za 4 mesta na 17. mestu med 27 državami Evropske unije, ostajamo med zmernimi inovatorkami in še vedno smo počasnejši od napredka številnih drugih držav. GZS je zato v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki smo ga pripravili skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki, na področju raziskav, razvoja in inovacij opredelila jasne ukrepe. »Zagotoviti moramo stabilen finančni vir iz slovenskega proračuna za inovacije, dosedanjo pozitivno izkušnjo strateških razvojno inovacijskih partnerstev nadaljevati ter pravočasno pripraviti novo generacijo tovrstnih partnerstev »S5«, za podporo raziskavam in razvoju v podjetjih mora država zagotoviti jasno časovnico javnih razpisov brez časovnih vrzeli ter vzpostaviti nacionalni sklad za konkurenčnost,« je pojasnila Nahtigal.
Od znanja do inovacij: še močnejše povezovanje raziskovalne sfere in gospodarstva
V razpravi o tem, kaj moramo narediti v Sloveniji, da bomo hitreje prenašali znanje iz fakultet in raziskovalnih laboratorijev v inovacije v podjetjih in prišli do več komercializacije inovacij z visoko dodano vrednostjo, so svoje poglede predstavili državni sekretar, pristojen za področje visokega šolstva, znanosti in inovacij, dr. Rok Strašek, generalna direktorica Novartisa d.o.o. in globalna vodja platforme Male molekule v Novartisu dr. Petra Štefanič Anderluh ter prof. dr. Franc Vrečer, dolgoletni raziskovalec v podjetju Krka in profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in aktualni Puhov nagrajenec.
Dr. Rok Strašek je kot enega ključnih izzivov izpostavil učinkovitejši prenos znanja iz raziskovalne sfere v gospodarstvo. Kljub širokemu zavedanju o pomenu sodelovanja med raziskovalci in podjetji še vedno obstajajo razlike v pričakovanjih in merilih uspeha. Raziskovalna sfera uspeh pogosto meri z znanstvenimi objavami, medtem ko gospodarstvo pričakuje konkretne rezultate, ki jih narekujejo potrebe trga, in hitrejše odzive. Zato je po njegovem mnenju ključno, da partnerji pri skupnih razvojnih projektih sodelujejo že od začetka ter skupaj načrtujejo vse faze razvoja in prenosa znanja v prakso. Izpostavil je priložnosti za vključevanje slovenskih podjetij v mednarodne raziskovalne in razvojne projekte. Po njegovem mnenju je nujen tudi nadaljnji razvoj kompetenc raziskovalcev, da bodo svoja znanja in izkušnje še uspešneje prenašali v gospodarstvo in širšo družbo. Ob tem se ne sme zanemariti nišnih področij, na katerih Slovenija že dosega odlične rezultate, kot so napredni materiali, farmacija, biotehnologija, umetna inteligenca in druge visokotehnološke panoge.
Dr. Petra Štefanič Anderluh, generalna direktorica Novartisa d.o.o. in globalna vodja platforme Male molekule v Novartisu, je poudarila, da so najuspešnejši tisti sistemi, ki cenijo znanje, vlagajo v raziskave in razvoj, spremljajo sodobne trende ter so pripravljeni uvajati spremembe, se prilagajati in sprejemati premišljena tveganja. Po njenih besedah je stopnja inovativnosti v Novartisu izjemno visoka. Pojasnila je, da je pot do inovativnega zdravila dolga in zahtevna. Novartis za raziskave in razvoj namenja približno 20 odstotkov svojih prihodkov. Ob tem je izpostavila, da za uspešne inovacije pomembno tudi podporno okolje, ki prepoznava vlogo raziskav, razvoja in inovacij ter spodbuja njihov prenos v prakso. Vrhunski mladi strokovnjaki danes iščejo bistveno več kot le zaposlitev. Želijo delati v okolju, ki jim omogoča strokovno in osebnostno rast. Poudarila je, da bi bil pomemben pokazatelj uspeha še večji obseg raziskovalno-razvojnih aktivnosti, še tesnejše sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ob tem je opozorila, da inovativnosti ne smemo meriti zgolj s številom raziskovalnih projektov ali razvitih zdravil. Gre predvsem za odnos do inovativnosti v najširšem smislu. Eden od ciljev je tudi razvoj zdravil v Sloveniji ter hitrejši dostop slovenskih pacientov do najsodobnejših terapij.
Prof. dr. Franc Vrečer, dolgoletni raziskovalec v podjetju Krka in profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, je poudaril, da ga je v karieri vedno vodila želja ustvarjati rešitve, ki prinašajo konkretne koristi družbi. Prav zato se je odločil za prehod v gospodarstvo in se vključil v razvoj generičnih zdravil. Ob tem je poudaril, da je pot od ideje do uspešne inovacije zahtevna in polna izzivov. Ključno je, da posameznik okoli sebe zgradi ekipo, ki ga podpira tudi takrat, ko rešitev ni takoj vidna, mu odpira nove poglede in pomaga iskati nove ideje. Kljub delu v industriji je ves čas ohranjal tesne stike z akademskim okoljem, saj verjame, da je treba nova spoznanja in izkušnje prenašati tudi na mlajše generacije. Mlade je treba navdušiti za raziskovanje in inoviranje ter jih spodbuditi, da stopijo iz cone udobja. Največja motivacija po njegovih besedah niso denar, položaj v podjetju ali priznanja, temveč občutek, da je tvoje delo nekomu pomagalo in prispevalo k napredku družbe.
O tem, kako v trenutkih največjih izzivov ohraniti osredotočenost in zaupanje v lasten potencial ter zmagovalno miselnost prenesti v ekipe in organizacije, je na konferenci spregovorila Petra Majdič. Kot je izpostavila, je imela tako dolgotrajno in uspešno kariero predvsem zato, ker je za seboj imela vrhunsko ekipo. Vedno namreč zna »okoli sebi zbrati ljudi, ki jim zaupa in pozna njihov potencial in jim prepusti peskovnik, da rastejo.« Rešitev za uspeh vidi tudi v inovacijah: »Biti inovativen je nekaj, kar je lahko izjemna pot do uspeha in sredstev.«
Finančna pismenost kot podpora inovacijam
Finančna varnost postaja pomemben del ne samo podjetij, ampak tudi zaposlenih, daj je pomembna za predvidljivo in stabilno zaposlitev, ki posamezniku omogoča, da se lažje posveti kreativnosti, raziskavam in inovacijam. Po mnenju Petra Slapška, direktorja in partnerja v družbi Elementum, sicer »denar ni vse, pomaga pa. Inovacija se najprej rodi v možganih, da jo pa spraviš do trga, pa je potreben tudi denar.« Zato je pomembno, da podjetja v svojih sredinah zaposlenim omogočijo finančno izobraževanje. Odgovornost za finančno varnost vidi na vseh in vsakem posebej v skupini. Samo finančno izobraževanje Milan Kuster, ustanovitelj in direktor podjetja i-Vent še ne vidi kot garancijo za finančno varnost. O tej bi sicer posamezniki morali začeti razmišljati že zelo zgodaj. V preteklosti se je namreč ta odgovornost pogosto prevalila na državo.
Zasavje kot laboratorij zelene tranzicije
O dobrih primerih sodelovanja in projektih sta spregovorila dr. Ana Varlec, raziskovalka v Steklarni Hrastnik in Tomaž Čebela, strokovni sodelavec v Laboratoriju za demonstracijo vodikovih in CO2 tehnologij na Kemijskem inštitutu v Kisovcu. Pri inovacijskih projektih je po besedah dr. Varlec pomembno tako znanje kot tudi financiranje. Kot je dejal Čebela, je v zasavski regiji nov zagon. Veliko je uspešnih podjetij. V pripravi je med drugim projekt za lokalne energetske skupnosti v okviru širšega evropskega projekta. Dotaknil se je tudi sodelovanje z osnovnimi in srednjimi šolami v okviru projekta, usmerjenega v sodobne principe izobraževanja.
Povezovanje kompetenc, uporabnikov in inovacij
Peter Alešnik, strokovnjak za prenos znanja in tehnologij v Pisarni za prenos znanja Univerze v Ljubljani, je izpostavil nov iskalnik kompetenc, ki vsakemu, posebej razvojnikom, omogoči hitrejše iskanje razvojnih kompetenc v slovenskem raziskovalnem prostoru.
Dr. Janez Rihtaršič, direktor raziskav in razvoja v podjetju Domel d.o.o., je poudaril, da je hitrost prihoda na trg s ponudbo pomembna, vendar sama po sebi ni dovolj. Za uspešen razvoj je treba dobro poznati izhodišča, potrebe trga in konkurenco. Kot je ponazoril s primerom iz Kitajske, lahko podjetje hitro ugotovi, da so podobne rešitve že na voljo, zato sta poleg hitrosti ključni tudi znanje in kompetence. In prav »s kompetencami lahko osvojite nazaj nekaj zamujenega časa«. Inovativnost je danes nuja, pomemben vir novih idej in razvojnih priložnosti pa predstavljajo povezave s fakultetami, laboratoriji in raziskovalnimi inštituti ter sodelovanje v mednarodnih projektih in konzorcijih.
Vojka Kos, vodja strateškega trženja v Skupini JUB, je dejala, da podjetja pogosto sprejemajo odločitve na podlagi lastnih izkušenj, ne da bi zares poznala potrebe svojih kupcev. Ob vključitvi v Kompetenčni center za design management so po njegovih besedah pridobili veliko novega znanja o design managementu in njegovih prednostih v praksi. Ena ključnih koristi je možnost prenosa dobrih praks med podjetji ter pripravljenost na sprejemanje kritik in nenehne izboljšave. Podjetja potrebujejo kulturo, ki spodbuja eksperimentiranje, odprto sprejemanje povratnih informacij, timsko delo ter uravnoteženje kratkoročnih poslovnih ciljev z dolgoročnim strateškim razvojem.Miha Klinar, vodja projekta Kompetenčnega centra za design management je poudaril, da je center projekt in ne institucija, zato se za svoje delovanje nenehno prijavlja na razpise. Nastal je zato, ker področje design managementa v Sloveniji doslej ni bilo dovolj sistematično zastopano, čeprav ima pomembno vlogo pri povezovanju poslovnih interesov, tehnologij in potreb uporabnikov. Po njegovih besedah design management podjetjem odpira nove možnosti za pozicioniranje in inoviranje. Pri tem se center opira tudi na znanje in dobre prakse globalno uspešnih podjetij. Posebej je izpostavil ciklično inoviranje, ki podjetjem omogoča nenehno izboljševanje produktov, storitev in poslovnih modelov. Po mnenju Klinarja bi morali v izobraževalnem sistemu več pozornosti nameniti razvoju sodelovalnih veščin, saj prav povezovanje različnih znanj, izkušenj in pogledov pogosto vodi do najboljših inovacijskih prebojev.
