Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smo poudarili pomen konstruktivnega socialnega dialoga in vključevanja socialnih partnerjev v pripravo zakonodajnih rešitev. Obravnava posameznih predlogov je pokazala, da je s sodelovanjem, strokovno razpravo in upoštevanjem argumentiranih predlogov mogoče doseči večinsko usklajene rešitve, kot je to pri Zakonu o nacionalnem demografskem skladu. Pri predlogu novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev vztrajamo pri črtanju 42. člena, ki ureja prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, ter nasprotujemo predlagani ureditvi kvot, saj predlog ne rešuje ključnih vprašanj za poslovanje podjetij. Podpiramo tudi namen Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva.

Zakon o nacionalnem demografskem skladu: večinsko soglasje socialnih partnerjev

GZS pozdravlja doseženo večinsko soglasje socialnih partnerjev glede predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Pogajanja v okviru pogajalske skupine ESS so potekala konstruktivno, rezultat pa je predlog zakona, oblikovan na podlagi skupnih predlogov delodajalske in sindikalne strani. Usklajene so bile rešitve glede namenske porabe sredstev sklada, njegovega upravljanja, vključevanja socialnih partnerjev ter dolgoročnega ohranjanja in povečevanja premoženja sklada.

V GZS posebej izpostavljajo delo Ministrstva za finance, ki je izkazalo visoko stopnjo strokovnosti, pripravljenosti na dialog in upoštevanja predlogov socialnih partnerjev.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Doseženo večinsko soglasje je pomemben rezultat socialnega dialoga in dokaz, da je mogoče tudi pri zahtevnih sistemskih vprašanjih z odgovornim in strokovnim sodelovanjem najti rešitve, sprejemljive za vse tri strani. Ministrstvu za finance gre za to posebna pohvala.«

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev: GZS vztraja pri črtanju 42. člena

GZS se sicer strinja, da so potrebne na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, spremembe, vendar pa predlog novele zakona kljub večkratnim opozorilom delodajalske strani ne rešuje ključnih vprašanj, ki pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in dostop do tuje delovne sile.

GZS vztraja pri črtanju 42. člena veljavnega zakona, ki ureja prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev. Ocenjuje, da gre za nesorazmeren ukrep, ki pomeni dodatno sankcioniranje delodajalcev za kršitve, za katere so sankcije že določene v drugih predpisih. Takšna ureditev lahko povzroča nesorazmerne posledice za poslovanje podjetij in je diskriminatorna do tujcev, zato je njena ohranitev v takšni obliki za GZS nesprejemljiva.

Prav tako nasprotuje predlagani ureditvi kvot za zaposlovanje tujcev, saj ta ne upošteva v zadostni meri dejanskih potreb gospodarstva in posebnosti poslovanja podjetij, ki svojo dejavnost opravljajo na različnih lokacijah po Sloveniji. Predlagane omejitve bi lahko dodatno otežile zaposlovanje tujih delavcev, ki jih slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile nujno potrebuje.

Mitja Gorenšček: »Pričakujemo, da bodo naši pomisleki upoštevani v nadaljnjem zakonodajnem postopku in da bodo oblikovane rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno varstvo tujih delavcev, hkrati pa omogočale predvidljivo in učinkovito zaposlovanje ter ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«

Zakon o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva: pomemben tudi za gospodarstvo

GZS pozdravlja namen predloga Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva, ki prinaša ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti in izboljšanje dostopnosti storitev. Predlog med drugim predvideva aktivnejšo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri zagotavljanju zgodnejših terminov, pomoč pri izbiri osebnega zdravnika ter administrativno razbremenitev zdravstvenega osebja.

Mitja Gorenšček: »Pravočasna dostopnost do zdravstvenih storitev je pomembna tako za zdravje prebivalstva kot za delovanje gospodarstva. Dolge čakalne dobe podaljšujejo bolniške odsotnosti, kar dodatno obremenjuje zaposlene, delodajalce in sistem socialnih zavarovanj.«

GZS ob tem pozdravlja ravnanje Ministrstva za zdravje, ki je pri razširitvi dnevnega reda ESS spoštovalo Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in dopolnjeno gradivo posredovalo v skladu z dogovorom socialnih partnerjev. Spoštovanje postopkov in pravočasno vključevanje socialnih partnerjev sta pomembna pogoja za kakovosten socialni dialog.

Dolgotrajna oskrba

GZS že dalje časa opozarja na številne pomanjkljivosti pri vzpostavitvi in izvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Poročila o razhajanjih med načrtovanimi in dejanskimi odhodki dodatno potrjujejo pomisleke glede ustreznosti načrtovanja, organizacije in finančne vzdržnosti sistema. Na eni strani se dolgotrajna oskrba na domu še vedno ne izvaja v predvidenem obsegu, zaradi česar upravičenci ne morejo v celoti koristiti pravic, ki naj bi jim jih sistem zagotavljal. Na drugi strani pa so odhodki za dolgotrajno oskrbo v institucijah bistveno presegli prvotno načrtovane vrednosti. Takšna razhajanja kažejo na resne pomanjkljivosti pri pripravi finančnih ocen in vzpostavitvi sistema.

Mitja Gorenšček: »Sistem dolgotrajne oskrbe je bil uveden nestrokovno in brez ustrezno pripravljenih organizacijskih ter finančnih podlag, na kar smo delodajalske organizacije opozarjale že pred njegovo uveljavitvijo.«