Na GZS podpiramo cilj Direktive o preglednosti plačil, saj lahko večja transparentnost prispeva k zmanjševanju neupravičenih razlik v plačilu med ženskami in moškimi. Hkrati pa opozarjamo, da mora biti prenos direktive v nacionalno zakonodajo izveden na način, ki bo za podjetja izvedljiv in ne bo povzročal nesorazmernih administrativnih bremen, zlasti za mala in srednje velika podjetja.

Največ izzivov pričakujemo pri novih obveznostih zbiranja, analiziranja in poročanja o plačnih podatkih ter pri praktični uporabi pojma »delo enake vrednosti«, kjer bo potrebna visoka stopnja pravne jasnosti. Podjetja opozarjajo tudi na potrebo po ohranitvi ustrezne fleksibilnosti pri oblikovanju plačnih sistemov ter na varovanje poslovno občutljivih podatkov.

Na GZS ob tem poudarjamo, da si želimo prenosa direktive, ki ne bo presegal zahtev evropske zakonodaje. Dodatno nacionalno zaostrovanje obveznosti bi podjetjem prineslo nova administrativna in finančna bremena, obenem pa bi zmanjšalo tudi prostor za socialni dialog med socialnimi partnerji. Eden od temeljev slovenskega in evropskega sistema delovnih razmerij je namreč kolektivno dogovarjanje med delodajalci in sindikati. Če zakonodaja podrobno ureja vse več vprašanj, se zmanjšujejo možnosti, da socialni partnerji sami oblikujejo rešitve, prilagojene posebnostim posameznih dejavnosti in podjetij.

Posebej pomembno je, da bodo delodajalcem na voljo jasne metodološke smernice in ustrezno prehodno obdobje za prilagoditev notranjih procesov in sistemov.

Kar zadeva zakonodajni postopek v Sloveniji, strokovni odbor Ekonomsko-socialnega sveta za implementacijo direktive še ni pričel s svojim vsebinskim delom. Na časovnico vplivajo tudi aktualne politične razmere in postopek oblikovanja nove vlade. Glede na trenutno stanje direktiva do roka 7. 6. 2026 ne bo prenesena v slovenski pravni red.