Razprava na posvetu v organizaciji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je bila namenjena vplivu sistema trgovanja z emisijami (ETS) in ukrepov zelenega prehoda na cene energije, konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter prihodnost energetsko intenzivnih dejavnosti in Šaleške doline.

Državni svetnik Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in glavni izvršni direktor GZS: »S posvetom smo želeli zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in predvidevanj ter praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami. Razogljičenje je v interesu Slovenije, vendar mora zeleni prehod potekati pod pogoji, ki domači industriji, ki je podvržena sistemu ETS, omogočajo konkurenčnost, razvoj in ohranjanje delovnih mest po eni strani ter skrb za okolje in zdrav življenjski prostor na drugi.«

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je treba podnebne ukrepe presojati celovito: »Naslov posveta nas postavlja pred vprašanje: kakšna je cena podnebne politike? Pri tej ceni moramo upoštevati tako stroške ukrepanja kot tudi posledice neukrepanja.« Posebej je opozoril na vpliv ETS na stroške proizvodnje, cene energije in naložbe ter poudaril, da mora Slovenija na evropski ravni jasno zastopati svoje interese. »Če od podjetij in prebivalstva zahtevamo, da nosijo stroške podnebnega prehoda, moramo enako odločno zahtevati preglednost zaslužkov, ki nastajajo v njegovem okviru.« Po njegovih besedah gospodarstvo potrebuje »dostopno in zanesljivo energijo ter možnost, da posodobijo proizvodnjo«, pri prihodnosti energetike pa mora veljati načelo: »Vsako odločitev o opuščanju posameznega vira mora spremljati jasen načrt zagotavljanja oskrbe.« To je še posebej pomembno za Termoelektrarno Šoštanj in preobrazbo Šaleške doline.

V delu posveta, namenjenem energetskim, gospodarskim in regionalnim posledicam ETS, so svoje poglede predstavili predsednik GZS Tibor Šimonka, državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, prof. dr. Rafael Mihalič, glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner ter direktor AquafilSLO Denis Jahić. Razprava je bila osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti, prihodnost Šaleške doline, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter izzive jeklarske in kemijske industrije.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovenska industrija zavezana preobrazbi in sprejema potrebne ukrepe za prilagoditev svojih poslovnih modelov. Razogljičenje mora temeljiti na inovacijah, novih tehnologijah, vlaganjih in rasti produktivnosti, ne pa na zmanjševanju ali zapiranju industrijske proizvodnje. Po njegovih besedah ni zgolj vprašanje ambicioznosti industrije, temveč tudi sposobnosti države, da pravočasno zagotovi pogoje za investicije ter sprejemljive tehnološke smeri podpre s finančnimi in drugimi instrumenti.

Stroški razogljičenja rastejo hitreje, kot lahko podjetja uvajajo spremembe in izvajajo investicije, pot sistema ETS do leta 2030 pa je za številna podjetja prestrma in preveč ambiciozna. Analiza GZS je pokazala, da se bodo ob prehodu v novo obdobje ETS stroški emisijskih kuponov povečali za 50 odstotkov, do leta 2030 pa pri anketiranih podjetjih, ob enakem obsegu emisij kot leta 2024, kar za 345 odstotkov.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu. Toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen. Naš skupni cilj mora biti podnebno nevtralna Evropa z močno industrijo. Ne podnebno nevtralna Evropa brez industrije.«

V vsebinskem sklopu, namenjenem znanstvenim podlagam za oblikovanje podnebne politike, so sodelovali Uroš Prosen, prof. dr. Nir J. Shaviv, prof. dr. Ross McKitrick, Erik Margan in klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavili so različne poglede na meritve, modele, podnebno občutljivost, negotovosti in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji.

Ob zaključku posveta, ki sta ga vodila državna svetnika Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pobudnik posveta, so bili predstavljeni tudi predlogi sklepov za nadaljnjo obravnavo. Med drugim je bilo predlagano, da ukrepi zelenega prehoda temeljijo na preverljivih empiričnih strokovnih podlagah ter da so javnosti jasno predstavljeni njihovi učinki, stroški, tveganja in negotovosti. Predlagano je bilo, da Vlada Republike Slovenije naroči neodvisno strokovno presojo sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda, podpre dodatne ciljno usmerjene raziskave ter na ravni Evropske unije odpre vprašanje njihove strokovne utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti. Med predlogi je tudi, da Vlada v 90 dneh pripravi odziv in načrt nadaljnjih aktivnosti, s katerim se bo nato seznanila pristojna komisija Državnega sveta. 

Podrobnejše uradne zaključke posveta bosta naknadno obravnavala pristojna komisija in plenum Državnega sveta.

Vir: DS RS

The post V Državnem svetu o ceni podnebne politike, ETS in prihodnosti slovenske energetike first appeared on Media GZS.

V podkastu s profesorjem mednarodne ekonomije dr. Jožetom P. Damjanom in z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem govorimo o ozadju cen nafte in plina, o tveganjih trgovinske vojne s Kitajsko ter o vplivu tehnološke »hladne vojne«.

Sogovornika razpravljata o razlogih za visoke marže rafinerij in rast cen dizla, o pričakovanjih ter o ranljivosti Slovenije in Evrope.

Osrednji del pogovora je posvečen pritisku kitajske konkurence na evropsko predelovalno in avtomobilsko industrijo. Analitika opozarjata na nevarnost povračilnih ukrepov ob uvedbi carin ter izpostavljata skoraj popolno odvisnost Evrope od uvoza kitajskih redkih zemelj in magnetov. Težave pa prihajajo tudi z druge strani, predvsem zaradi tehnološke odvisnosti od ZDA.

Med drugim boste slišali:

• Zakaj pomanjkanje rafinacijskih kapacitet in voznine tankerjev zvišujejo cene dizla kljub nihanju cen surove nafte.
• Zakaj je odsotnost lastnih plinskih skladišč v Sloveniji tveganje ob morebitnih prekinitvah dobav.
• Kako 90- do 95-odstotna odvisnost Evrope od kitajskih redkih zemelj postavlja pod vprašaj učinkovitost trgovinskih carin.
• Koliko električne energije porabijo podatkovni centri za umetno inteligenco in zakaj to krepi potrebo po stabilnih virih.
• Kateri dejavniki so poganjali rast slovenskega BDP v drugem četrtletju ter kje se skrivajo kratkoročni učinki spodbud.

The post Energetski šoki, kitajska prevlada in ranljivost Evrope — GZS Podkasti #41 first appeared on Media GZS.

Direktor GZS-Združenja za promet Robert Sever: “Ta ukrep spodbuja zmanjšanje porabe goriva, znižanje emisij ter večjo prometno varnost, hkrati pa prevoznikom omogoča hitrejše uvajanje tehnoloških rešitev, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju transporta. Gre za pomembno spodbudo za posodobitev voznih parkov.“

Kdo je opravičen do subvencije?

Do subvencije so upravičene pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, razen njihovih podružnic v tujini, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije in opravljajo registrirano gospodarsko dejavnost za cestni tovorni promet, mestni kopenski potniški promet ali medkrajevni in drugi cestni potniški promet.

Za katere pnevmatike se lahko dodeli subvencija?

Subvencija se lahko dodeli za nakup in namestitev novih pnevmatik energijskega razreda A ali B, kategorije C2 ali C3 za vozila naslednjih kategorij:

• N2 (vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 12 ton), če največja dovoljena masa vozila presega 7,5 tone;
• N3 (vozila za prevoz blaga z največjo maso večjo od 12 ton);
• M3 (vozila za prevoz potnikov z več kot osmimi sedeži poleg sedeža voznika in največjo maso večjo od 5 ton);
• O3 (priklopna vozila z največjo maso večjo od 3,5 tone, vendar do vključno 10 ton);
• O4 (priklopna vozila z največjo maso večjo od 10 ton).

Pnevmatike morajo biti kupljene in nameščene na upravičeno vozilo v obdobju od vključno 1. oktobra 2026 do vključno 31. maja 2027.

Kakšna je višina subvencije?

Višina subvencije znaša 150 evrov za posamezno pnevmatiko, skupaj je po javnem pozivu na voljo 5.000.000 evrov sredstev. 

Več informacij: Na spletni strani Borzen med podporami za mobilnost najdete Subvencije za tovorni promet s celotno vsebino javnega poziva.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko

The post Pet milijonov evrov za energijsko učinkovite in varne pnevmatike first appeared on Media GZS.

Na zakonodajnem referendumu bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse.

Vesna Nahtigal: »Podpora zakonu ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije.«

GZS od vlade namreč pričakuje odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in potrebne izboljšave – pri čemer so pripravljeni na zbornici konstruktivno sodelovati. Opozarja, da bi zavrnitev zakona pomenila, da bodo pomembne spremembe za dobro ljudi in gospodarstva na več ključnih področjih onemogočene najmanj leto dni.

Med ukrepi v interventnem zakonu, ki vodijo na pot spremembe smeri razvoja Slovenije, so za gospodarstvo ključni predvsem tisti, ki so vezani na razbremenitev zaposlenih in podjetij.

Razvojna kapica na socialne prispevke je ukrep, ki ga v različnih oblikah pozna večina držav EU (vsaj 17 od 27). V Sloveniji bo podjetjem pomagala, da bomo lažje zadržali in privabili strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela v EU in je med redkimi državami brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Avstrija, Nemčija in Hrvaška zato lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo.  Primarni namen kapice ni le višji neto prejemek posameznika, ampak da bomo začeli v Sloveniji pridobivati čim več visoko produktivnih kadrov in delovnih mest. Ti razvojni kadri ustvarjajo nove produkte in storitve – s tem pa delo in možnosti za višje plače in delovna mesta tudi za zaposlene v proizvodnji, administraciji in podpornih dejavnostih. Ob tem ostaja solidarnost ohranjena, saj bodo kljub uvedbi razvojne kapice ti zaposleni v socialne blagajne še vedno prispevali večkratnik socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo ali s povprečno plačo. Višina 7.500 evrov je prvi korak k razbremenitvi. Da bi zajeli večje število razvojnih kadrov, na kar opozarjajo tudi nekateri predstavniki sindikatov v javnosti, pa GZS predlaga postopno znižanje praga do leta 2030 na 6.000 evrov. Hkrati je v Made in Slovenia 2035 predlagala tudi nekatere druge davčne razbremenitve, ki bi zajele širši krog zaposlenih.

GZS podpira ureditev hkratnega prejemanja 100 % starostne pokojnine in nadaljevanja dela s plačo, ki bo tistim, ki zmorejo in želijo delati dlje, omogočila boljši socialni položaj, podjetjem pa pomagala pri zagotavljanju kadrov, ki jih potrebujejo.

Kot pozitiven ukrep GZS ocenjuje tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja, ki lahko spodbudi več lastnikov, da bodo svoje nepremičnine ponudili v dolgoročni najem na urejenem trgu. S tem se zmanjša siva ekonomija ter izboljša položaj mladih in njihovih družin z otroci.

Ob vse večji prehranski in energetski draginji lahko možnost začasnega znižanja DDV na energente (električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo) in nižji DDV na nekatera osnovna živila neposredno razbremeni gospodinjstva – še posebej tista z nižjimi prihodki. Prav s slednjim ukrepom se Slovenija približuje davčni obravnavi osnovnih živil v vseh štirih sosednjih državah, kjer je stopnja za primerljive izdelke okoli 5 % (kar dovoljuje tudi EU).

Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.

Glede izražene skrbi, da bo zakon povzročil proračunsko luknjo, pa generalna direktorica GZS odgovarja, da »je pomislek glede učinka zakona na javne finance legitimen. Od vlade zato pričakujemo pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev – brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic.« Vire za nadomestilo izpada v proračun vidi predvsem na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države (učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev, ne da bi zniževali standarde, zmanjšanje korupcije, ki po nekaterih ocenah odnese tri milijarde evrov letno).

Nujni nadaljnji koraki po uveljavitvi interventnega zakona

Po interventen zakonu GZS pričakuje, da se bo vlada sistematično lotila sprememb na ključnih področjih, ki so pomembna za stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje. Da bi dosegli razvojno močnejšo Slovenijo z več kakovostnimi delovnimi mesti, višjimi plačami ter stabilnejšim financiranjem zdravstva, šolstva, pokojnin in socialne varnosti, je namreč potrebna celovitejša reforma, ki zajema ukrepe na številnih področjih od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja in jih je GZS opredelila v programu Made in Slovenia 2035.

The post Referendum o interventnem zakonu je referendum o boljših pogojih za delo in življenje v Sloveniji first appeared on Media GZS.

Med kmetijskimi surovinami so zaradi vpliva pojava El Niño izstopale rekordne cene ribje moke z 12,7-odstotno rastjo ter dražja soja, sladkor in piščančje meso ob pocenitvi čaja in kave, med kovinami pa so cene cinka dosegle najvišjo raven po maju 2022 ob rasti cen železove rude, bakra, aluminija in svinca ter padcu kositra in niklja.

Vir: Svetovna banka.

Preberite več na spletni strani Analitike GZS tukaj >>

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Razkorak v cenah zemeljskega plina med Evropo in ZDA na večletnem vrhu first appeared on Media GZS.

K sodelovanju so vabljeni uvoznik izdelkov iz jekla, špediterji, podjetja, ki te izdelke uporabljate v nadaljnji proizvodnji. Svoje izkušnje in stališča lahko predstavite z izpolnitvijo vprašalnika do 11. oktobra 2026.

Za zaščito evropske proizvodnje jekla pred svetovnimi presežnimi zmogljivostmi je 1. julija 2026 začela veljati Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih trgovinskih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji (Uredba o jeklu), ki zmanjšuje obseg uvoza jekla v okviru tarifnih kvot in zvišuje carinske dajatve na uvoz jekla na 50 odstotkov, če podjetje ne uveljavlja tarifne kvote oziroma je ta že izkoriščena. S 1. oktobrom 2026 so začela veljati tudi nova pravila glede predložitve dokumenta, kje je bilo jeklo prvič stopljeno in ulito, ki so določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1963 o določitvi vrste dokazil, ki jih morajo uvozniki predložiti, da dokažejo državo »taljenja in litja«.

Razdelitev tarifnih kvot med države uvoznice je do konca letošnjega leta določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1457 o razdelitvi tarifnih kvot. S 1. oktobrom 2026 se je začelo novo četrtletno obdobje za razdelitev tarifnih kvot. Evropska komisija bo za obdobje po 1. januarju 2027 predložila novo izvedbeno uredbo.

Cilj Uredbe o jeklu je v skladu z njenim 1. členom obravnavati negativne učinke svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji. Ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, trgovine ne smejo omejevati bolj, kot je nujno potrebno za obravnavo negativnih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji. V skladu z 11. členom te uredbe je Evropska komisija dala na voljo spletno kontaktno točko trade-steel-regulation@ec.europa.eu.

Podjetja lahko preko te kontaktne točke zahtevate informacije v zvezi z izvajanjem uredbe. 

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport ob tem podjetja vabi, da ga seznanijo z morebitnimi težavami zaradi nove ureditve uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo, in sicer po elektronski pošti na naslov gp.mgts@gov.si ali marjeta.bajt@gov.si. Informacije bodo ministrstvu v pomoč pri nadaljnjih aktivnostih in stališčih do uredbe.

Več informacij o Uredbi o jeklu je na voljo na spletni strani Evropske komisije, DG Trgovina (v angleščini).

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Evropska komisija zbira odzive podjetij glede uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo first appeared on Media GZS.

UO EZS ugotavlja, da se polovica (50 %) novih zaposlitev pričakuje na ravni do vključno srednje stopnje (1.–5. raven), druga polovica (50 %) pa na višješolski ravni in višje. UO EZS ugotavlja tudi, da med strokovnimi profili pri novih zaposlitvah prevladujejo elektrotehnika (29 %), strojništvo (13 %) in ekonomija (7 %). UO EZS zato izpostavlja, da je treba ob napovedih po iskanju izrazito tehničnih poklicev v sektor pritegniti tudi zadostne družboslovne profile.

Izvršna direktorica EZS mag. Ana Vučina Vršnak: »UO EZS ponovno izpostavlja, da je energetski prehod predvsem kadrovski projekt – vodili ga bodo usposobljeni kadri, ki morajo znati mlajše strokovnjake pritegniti za delo v energetiki in jih v sektorju tudi zadržati. Prav tako je treba nameniti dodatno pozornost komuniciranju številnih vidikov v povezavi z energetiko. Interdisciplinarni pristop je torej nuja.«

UO EZS ocenjuje, da bo zato potrebno nadaljnje povezovanje energetskih družb, izobraževalnega sistema in države ter sistematično vlaganje v privabljanje, razvoj in ohranjanje kadrov ter prenos znanja med generacijami. V nasprotnem primeru lahko pomanjkanje kvalificiranih delavcev privede tudi do upočasnjenega napredka energetskega prehoda.

Vir: EZS.

The post Kadri v energetiki do leta 2030: Vsaj 2.100 novih zaposlitev first appeared on Media GZS.

Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami, ki lahko vplivajo na varnost voznika, sopotnikov in drugih udeležencev v prometu. A dejavnost, ki predstavlja enega ključnih stebrov prometne varnosti, se zaradi dolgoletnega neusklajevanja cen z dejanskimi stroški izvajanja storitve sooča z vse večjimi finančnimi pritiski. Združenje za promet GZS opozarja, da brez uskladitve cen z inflacijo in rastočimi stroški ne bo mogoče dolgoročno zagotavljati nujnih vlaganj v opremo, razvoj in strokovne kadre, ki jih zahtevajo nove tehnologije in evropska zakonodaja.

Namen tehničnih pregledov vozil je zagotoviti, da po slovenskih cestah vozijo tehnično brezhibna in varna vozila.

Robert Sever, direktor GZS-Združenja za promet: »Tehnični pregled ni običajna tržna storitev. Opravljajo ga strokovno usposobljene gospodarske družbe na podlagi javnega pooblastila države in pod njenim nadzorom. Po ceni, ki jo določi država.«

Kljub svoji pomembni vlogi se izvajalci tehničnih pregledov že vrsto let soočajo z vse večjimi finančnimi pritiski. Cena tehničnega pregleda v Sloveniji se, za razliko od večine evropskih držav, že 20 let ne prilagaja dejanskim stroškom izvajanja storitve. Medtem ko so se splošne cene dvignile za približno 59 odstotkov, stroški izvajanja dejavnosti pa so višji za več kot 100 odstotkov, je država neto ceno tehničnega pregleda osebnega vozila od leta 2006 dvignila za manj kot pet evrov oziroma za zgolj 17 odstotkov.

Posledice takšnega nesorazmerja so vse bolj očitne. Izvajalci tehničnih pregledov morajo zagotavljati visoke strokovne standarde, vlagati v sodobno diagnostično opremo ter zaposlovati in usposabljati strokovni kader, vendar obstoječi cenovni model teh zahtev ne spremlja. Vse težje je zagotavljati sredstva za razvoj in posodobitve, ki so nujni za ohranjanje kakovosti storitve in s tem visoke ravni prometne varnosti.

Pritiske dodatno povečujejo prihajajoče spremembe evropske zakonodaje. Evropska unija pripravlja nove zahteve na področju tehničnih pregledov, ki bodo vključevale preverjanje naprednih asistenčnih sistemov, komponent električnih in hibridnih vozil ter drugih sodobnih varnostnih elementov. To bo zahtevalo dodatna vlaganja v opremo, izobraževanje in razvoj strokovnih kompetenc. Večina evropskih držav je tudi iz teh razlogov v zadnjih letih že pristopila k uskladitvam cen ali uvedla mehanizme rednega usklajevanja z inflacijo, Slovenija pa na tem področju zaostaja in sodi med države z najnižjo ceno tehničnega pregleda v EU.

GZS-Združenje za promet, v okviru katerega deluje Sekcija strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in priklopna vozila v RS, zato opozarja, da mrtva točka, na kateri so cene tehničnih pregledov, ogroža zagotavljanje dolgoročno vzdržnega sistema, ki bi še naprej  učinkovito prispeval k varnosti voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Robert Sever: »Ko se podjetniku dvignejo stroški, jih običajno vgradi v ceno. Izvajalci tehničnih pregledov tega ne morejo. Zato ima država, ko ceno določi, tudi odgovornost, da ta cena ostane vzdržna. Zato predlagamo enkratno uskladitev cene tehničnega pregleda z inflacijo ter uvedbo sistema samodejnega letnega usklajevanja, kar bi v prihodnje zagotovilo predvidljivo in stabilno poslovno okolje za izvajalce, uporabnike pa zaščitilo pred  cenovnimi tveganji. Cilj predloga je ohranitev kakovostnega, strokovnega in dostopnega sistema tehničnih pregledov po vsej Sloveniji.«

Po slovenskih cestah se vozi več deset tisoč vozil s kritičnimi napakami

Kot je obrazložil Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS in direktor družbe AMZS, so tehnični pregledi ena ključnih sistemskih varovalk prometne varnosti.

Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS: »Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami. Leta 2022 je bilo denimo pri skoraj 1,5 milijona pregledih odkritih kar 85 tisoč vozil s kritičnimi napakami, zaradi katerih bi lahko prišlo do zelo hudih posledic prometnih nesreč. Tehnični pregled torej ni zgolj formalnost, temveč pomemben mehanizem, ki pomaga, da smo vsi udeleženci v prometu bolj varni.«

Pomen tehničnih pregledov za družbo je podoben kot pri precepljenostji.

Miha Ferlan: »Pri cepljenju ni pomembna le zaščita posameznika, temveč dovolj široka zaščita celotne populacije. Enako je v prometu – da smo mi in naši sopotniki varni, ni pomembno le to, ali je tehnično brezhiben naš avtomobil. Za našo varnost je pomembno tudi, v kakšnem stanju so vozila, ki vozijo za nami, proti nam ali ob nas. In da bo sistem to vlogo lahko kakovostno opravljal tudi v prihodnje, mora biti dolgoročno vzdržen ter omogočati ustrezna vlaganja v ljudi, znanje, opremo in dostopno mrežo preglednih mest. Zato sta uskladitev cene z dejansko rastjo stroškov izvajanja ter uvedba rednega in predvidljivega sistema njenega usklajevanja nujni.«

Prometna varnost namreč ni samoumevna in se začne pri tehnično varnem vozilu. Zato je treba zagotoviti, da bodo organizacije, ki vsak dan skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, to nalogo lahko opravljale tudi v prihodnje.

Špela Rot iz podjetja Avto Kveder: »Nihče ne pride na tehnični pregled z veseljem. In ko avto ne gre skozi, smo mi tisti, ki smo krivi. Podobno je s policistom, ki vas ustavi na cesti – nihče ni vesel, ko ga vidi. Pa si vseeno nihče ne želi cest brez policije. Nihče si ne želi, da bi se ob njem po avtocesti peljal tovornjak s slabimi zavorami ali avto z zlizanimi gumami. Tehnični pregled je nadzor, ki ga ne opaziš, dokler deluje.«

The post Tehnični pregledi so sistemska varovalka prometne varnosti first appeared on Media GZS.

Slovenski prevozniki ostajajo izpostavljeni zahtevnim tržnim razmeram in močnim konkurenčnim pritiskom. Namen Zakona o začasnih ukrepih za zaščito prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv (ZZUPPODG) je pomagati podjetjem premostiti izredne stroškovne obremenitve ter ohraniti stabilnost oskrbovalnih verig. Ukrepi niso namenjeni naročnikom prevoznih storitev kot mehanizem za znižanje tržnih cen, temveč prevoznikom za blažitev posledic izrednega povečanja stroškov. Pričakovanja, da bi lahko že napovedana pomoč pomenila razlog za avtomatično znižanje cen prevoznih storitev, so zato povsem neutemeljena.

Gorivo predstavlja približno 30 do 35 odstotkov stroškovne strukture prevoznih podjetij. Kljub temu se spremembe cen goriva v prevoznine ne prenašajo neposredno, takoj in v celoti. Prenos višjih stroškov je odvisen od pogodbenih razmerij med prevozniki in naročniki, uporabljenih mehanizmov usklajevanja cen ter razmer na trgu. Pri dolgoročnih pogodbah se pogosto uporabljajo indeksne klavzule za gorivo, ki omogočajo prilagajanje cen glede na gibanje cen energentov, vendar te praviloma ne zajamejo celotnega povečanja stroškov. Ob nenadnih podražitvah morajo prevozniki povečane stroške pogosto najprej financirati sami, preden jih lahko vsaj delno prenesejo v cene storitev.

Prevozniki zaradi interventnih ukrepov ne morejo prilagajali prevoznin samo na podlagi stroška goriva, saj na poslovanje vplivajo tudi številni drugi dejavniki, kot so stroški dela, cestnine, vzdrževanje in amortizacija vozil, financiranje voznega parka, zavarovanja ter drugi stroški. Ti so se v zadnjem obdobju prav tako povečali.

The post Predvidena pomoč zaradi visokih cen energentov še ni potrjena in ne pomeni odprave stroškovnih pritiskov v cestnem prometu first appeared on Media GZS.

Mag. Slovenko Henigman, direktor GZS – Združenja za svetovalni inženiring: »Gradbeni nadzor je še vedno eden najbolj zapostavljenih segmentov gradbenega projekta, čeprav ima pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti, kakovosti in zakonitosti gradnje. Dober nadzornik si mora ves čas zastavljati vprašanje: ali sem storil vse, da ne bi prišlo do napak, poškodb ali celo hujših nesreč.«

V praksi se pogosto srečujemo z velikimi neskladji med zakonsko določenimi nalogami gradbenega nadzora na eni ter pogodbami za posamezne projekte in pričakovanji investitorjev na drugi strani. Predvsem slednja so pogosto bistveno širša in zahtevnejša od zakonskega okvira. Prav zato je nujno, da se vloga gradbenega nadzora v projektih tudi ustrezno ovrednoti.

GZS pozdravlja vsak dialog, ki prispeva k večji učinkovitosti investicijskih procesov in krepitvi strokovnosti v slovenskem gospodarstvu. Zato na področju gradbenih investicij že vrsto let uspešno deluje SSIG – Strateški svet za investicije in gradbeništvo, ki povezuje vse deležnike v investicijskem procesu.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Svetovalni inženiring, projektiranje ter gradbeni nadzor predstavljajo pomemben del verige, ki omogoča uspešno izvedbo investicij. Njihova strokovnost in odgovorno delo neposredno vplivata na trajnost, varnost, gospodarnost ter končno vrednost objektov, ki jih gradimo. Uspešni investicijski projekti temeljijo na jasnih vlogah, natančno opredeljenih odgovornostih in medsebojnem zaupanju vseh udeležencev. Kadar so pričakovanja in naloge nedvoumno določene, se zmanjšujejo tveganja, izboljšuje učinkovitost in povečujejo možnosti za uspešno izvedbo projektov. V času, ko se Slovenija sooča z vrsto pomembnih infrastrukturnih projektov, je kakovosten dialog med vsemi deležniki še toliko pomembnejši. GZS bo tudi v prihodnje podpirala aktivnosti, ki prispevajo k večji predvidljivosti, strokovnosti in uspešnosti investicijskega procesa.«

Predsednik Inženirske zbornice Slovenije mag. Črtomir Remec je poudaril pomen razprave o gradbenem nadzoru, ki je pomembna za vse deležnike v procesu graditve. Po njegovih besedah pooblaščeni inženirji delujejo po jasnih strokovnih pravilih, bi bilo pa potrebno ustrezneje urediti vrednotenje dela pooblaščenih inženirjev ter zagotoviti primerno plačilo za njihovo prisotnost na gradbiščih. Po njegovem mnenju je na področju gradbenega nadzora še veliko prostora za izboljšave, pri čemer je posebej izpostavil pomanjkljivosti zakonodaje na področju evidenčnih listov. Pozdravil je sodelovanje med GZS in IZS ter izrazil pričakovanje, da bodo skupna prizadevanja prispevala k izboljšanju kakovosti gradnje in učinkovitejšemu nadzoru. Ob tem je poudaril pomen digitalizacije in uvajanja BIM-tehnologij, ki postajajo standard pri načrtovanju, gradnji in upravljanju objektov. Ne bodo pa roboti mogli nadomestiti inženirja z izkušnjami in strokovnim znanjem.

Predsednik IZS mag. Črtomir Remec: »Prav inženirji bodo tisti, ki bodo tudi v prihodnje ključni za uspešno izvedbo gradbenih projektov.«

Na okrogli mizi so svoje videnje predstavili naročniki.

Vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Nejc Vesel je je poudaril, da so za uspešno izvedbo projektov ključni dobro sodelovanje med naročnikom, projektantom, izvajalcem in nadzornikom, kakovostno pripravljena projektna dokumentacija ter aktivna vloga investitorja. Redno usklajevanje med deležniki po njegovem mnenju omogoča pravočasno reševanje večine izzivov.

Direktor HSE INVEST Jure Šimic se je strinjal, da je za uspešno izvedbo projektov ključno sodelovanje vseh deležnikov, pri čemer je nujna jasna razmejitev med gradbenim nadzorom po gradbeni zakonodaji in širšo vlogo inženirja po pogodbenih modelih FIDIC. Po njegovem mnenju v praksi pogosto prihaja do nejasnosti glede pojmov, nalog in odgovornosti, saj FIDIC predvideva bistveno širšo vlogo inženirja od zakonsko opredeljene funkcije gradbenega nadzornika. Zato je treba v investicijskem procesu jasno opredeliti pristojnosti in odgovornosti posameznih akterjev.

Janez Kušnik, direktor za gradnje in obnove v DARS, je dejal, da pri svojih projektih uporabljajo inženirja in ne zgolj gradbenega nadzornika, saj so infrastrukturni projekti preveč kompleksni za ožji zakonski pristop. Inženirje vključujejo od priprave projektne dokumentacije do izteka garancijske dobe. Po njegovih besedah je gradbeni nadzor zadnja varovalka projekta, uspešen pa je takrat, ko tveganja prepoznava in obvladuje pravočasno. Pri zahtevnih projektih inženirju zagotavljajo tudi podporo zunanjega nadzora kakovosti in specializiranih strokovnjakov, pri čemer je za uspeh projekta ključen tudi kakovosten gradbeni izvajalec. Kljub temu, če bo število projektov raslo, inženirjev pa padlo, kakovost nadzora ne sme pasti. Z digitalizacijo in umetno inteligenco bo prišlo tudi do sprememb dela inženirja v smeri večje kreativnosti. Michal Maco, direktor CORWIN SI, je poudaril, da kot tuji investitor potrebujejo strokovnjake, ki dobro poznajo slovensko zakonodajo, postopke in regulatorno okolje. Gradbeni inženirji imajo pri tem pomembno vlogo, saj spremljajo projekt od začetka, preverjajo ustreznost rešitev in nadzorujejo izvedbo del na gradbišču. Kakovosten nadzor predstavlja pomembno dodatno varovalko. Opozoril je tudi na potrebo po izboljšanju investicijskega okolja v Sloveniji. Po njegovem mnenju postopki pridobivanja dovoljenj trajajo predolgo, zato bi bilo treba zmanjšati administrativne ovire in pospešiti postopke. Ob tem je izpostavil pomen kakovostne projektne dokumentacije, ki pomembno vpliva na časovno in stroškovno uspešnost projekta.

Zaključki posveta

1. Gradbeni nadzor je strokovna disciplina, ki v prihodnje potrebuje bistveno večjo pozornost. Obstoječi zakonodajni okvir se dopolnjuje s pravili stroke, ki so trenutno v javni razpravi. V tej želijo inženirji čim bolj aktivno sodelovati.
2. Inženiringi pozivajo naročnike, da natančneje pripravijo javna naročila. Nejasno opredeljene naloge namreč pogosto vodijo v različne interpretacije obsega in vsebine dela.
3. Pri dolgotrajnih projektih je treba ustrezno urediti vprašanje podaljševanja pogodbenih rokov, ki ga je treba priznati kot dodatno delo, ki se tudi plača.
4. Nujna je jasna razmejitev med gradbenim nadzorom v ožjem zakonskem pomenu in širšo vlogo inženirja po pogodbenih modelih FIDIC, saj različni tipi projektov zahtevajo različne pristope, odgovornosti in kompetence.
5. Umetna inteligenca in digitalna orodja že postajajo del vsakodnevne prakse v gradbeništvu, vendar njihova uporabnost ostaja odvisna od kakovosti vhodnih podatkov in strokovne presoje uporabnikov. Ob hkratnem pomanjkanju usposobljenega kadra bo zato še pomembneje učinkovito upravljanje znanja, digitalizacija procesov in krepitev strokovnih kompetenc. 
6. Predvsem pri zahtevnejših investicijskih projektih je potreba sistematična analiza tveganj, ki omogoča pravočasno prepoznavanje potencialnih težav ter učinkovitejšo zaščito investitorjev, izvajalcev in drugih udeležencev v procesu graditve.

Več fotografij si lahko ogledate na Flickr GZS na povezavi.

The post Za uspešno gradnjo je ključen tudi učinkovit gradbeni nadzor first appeared on Media GZS.