Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da moramo »v Sloveniji končno zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji. Energetika namreč predstavlja eno od prioritetnih področij za konkurenčnost in varnost države, kar izpostavljajo tudi gospodarstveniki in strokovnjaki v gospodarskem programu GZS Made in Slovenia 2035.« Opozoril je, da je bila Slovenija na področju energetike v preteklosti konkurenčna, vendar se je ta prednost v zadnjih letih zmanjšala. Energetski krizi v letih 2022 in 2026 sta po njegovih besedah jasno pokazali ranljivost Slovenije tako z vidika cen energije kot tudi zanesljivosti oskrbe. Izpostavil je, da je za energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zanesljiva oskrba z energijo ter primerljivost cen s konkurenti v tujini ključnega pomena in pogosto odločata o ohranitvi proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

GZS je poudarila nujnost strokovno utemeljenih odločitev na področju energetike in vključenost predstavnikov gospodarstva v vse pomembne odločitve o prihodnjem razvoju področja energetike v Sloveniji. S tem želi zbornica v imenu gospodarstva prispevati k čim hitrejši izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti in potrebnih posodobitev elektroenergetskega omrežja. GZS je zato skupaj s prof. dr. Jožetom P. Damijanom in drugimi strokovnjaki že ob pripravi zadnjega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pripravila svoj predlog optimalnega energetskega sistema Slovenije. Ta po vseh ključnih kriterijih presoje izpostavlja kot najbolj optimalen sistem kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo. Cilj takšne kombinacije je povečanje učinkovite rabe energije, večja uporaba obnovljivih virov energije (OVE), višja stopnja samooskrbe ter s tem večja energetska varnost države. Slednjo je mogoče v Sloveniji doseči predvsem z električno energijo, saj smo pri plinu in naftnih derivatih uvozno odvisni.

Med kratkoročnimi prioritetami za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je GZS izpostavila nujnost čimprejšnje ponovne vzpostavitve sheme državne pomoči za znižano stopnjo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki po 31. marcu letos podjetjem ni več na voljo. GZS predlaga čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej.

Ob tem je GZS predlagala tudi spremembo Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂, ki bi podjetjem omogočila, da bi lahko tretjino prejetih sredstev, namenjenih obveznim vlaganjem v razogljičenje, uporabila za nakup zelene električne energije. Takšna rešitev bi po oceni gospodarstva pomembno prispevala k hitrejšemu izboljšanju konkurenčnosti podjetij. GZS je hkrati opozorila, da so spremenjene evropske smernice razširile možen krog upravičencev na dodatne dejavnosti do teh nadomestil. Zato GZS predlaga, da se v shemo nadomestil vključi tudi dodatne gospodarske upravičence (steklarne, kemična industrija, proizvodnja baterij, vezane plošče…) in zanje sredstva zagotovijo že letos z ustreznim povečanjem sredstev Podnebnega sklada.

Razprava je bila namenjena tudi izvajanju Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. GZS je opozorila na številna odprta vprašanja podjetij glede pogojev in obveznosti za pridobitev pomoči ter na nejasnosti glede medsebojnega omejevanja različnih podpornih mehanizmov skladno z evropskimi pravili. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

GZS je ministra opozorila tudi na potrebo po aktivnem zagovorništvu interesov slovenske industrije v Bruslju zaradi predvidenega zaostrovanja sistema trgovanja z emisijami EU ETS. Cene ogljika skozi industrijske emisije so se zaradi zaostritve referenčnih vrednosti na evropski ravni namreč močno zvišale, kar bo dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji in zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost. Po preliminarnih izračunih bodo podjetja, ki so podvržena sistemu ETS (36 slovenskih podjetij), za nakup emisijskih kuponov naslednje leto plačala že 8 milijonov evrov več kot letos, do leta 2030 pa se bo ta znesek povečal na kar 48 milijonov evrov letno več kot letos, ob enakem obsegu emisij in enaki ceni emisijskega kupona.

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030-2040 ter prihodnjem konceptu razvoja slovenskega energetskega sistema. GZS želi kot predstavnica odjemalcev aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev, pri čemer zagovarja čim večjo samooskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem poudarja pomen učinkovite izrabe naravnih danosti, obstoječega elektroenergetskega omrežja ter domačega znanja.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. GZS meni, da dolgoročna rešitev ni v dvigovanju cen omrežnine, saj je problem širši in potrebuje tudi bolj celostno reševanje. Gre namreč za koncept učinkovitega elektroenergetskega omrežja skupaj z OVE in nizkoogljični obnovljivi viri (OVE + jedrska energija), naprednimi sistemi vodenja omrežij ter tehnologijami za povečevanje fleksibilnosti sistema in zagotavljanja sistemskih storitev regulacije frekvence, napetosti in stabilnosti sistema.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem dr. Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o ‘energetskem prehodu’. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril minister Vrtovec.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektraren na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister pa je poudaril nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljičen vir energije. Z vidika OVE virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte.

The post GZS z ministrom Jernejem Vrtovcem o ključnih usmeritvah za konkurenčen in zanesljiv energetski sistem Slovenije first appeared on Media GZS.

Slovenija se sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte. V takšnih okoliščinah podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje, investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Negotovost glede ukrepov, ki pomembno vplivajo na poslovno okolje, ni v interesu gospodarstva, zaposlenih niti države.

V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da ZIURS naslavlja več področij, ki pomembno vplivajo na dolgoročno konkurenčnost države. Med ključnimi ukrepi so uvedba razvojne kapice za razbremenitev visoko usposobljenega dela, nižja obdavčitev najemnin, večja aktivacija starejših na trgu dela, odpravljanje administrativnih ovir ter povečanje prožnosti in učinkovitosti posameznih sistemov, zlasti na področju zdravstva. Gre za vprašanja, ki jih gospodarstvo izpostavlja že vrsto let, saj pomembno vplivajo na privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter splošno konkurenčnost poslovnega okolja.

Zakon zato ocenjujemo kot korak v smeri bolj konkurenčne, razvojno naravnane in odporne Slovenije. Z ukrepi, ki podpirajo privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter učinkovitejše delovanje ključnih sistemov, pomembno prispeva h krepitvi dolgoročnega razvojnega potenciala države.

V Gospodarskem krogu verjamemo, da brez uspešnega in konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje, vzdržne socialne države in kakovostnega življenjskega standarda. Zato pozivamo k hitri in jasni odločitvi, ki bo omogočila predvidljivo načrtovanje razvoja gospodarstva in izvajanja zakonskih ukrepov. Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog poziva k čimprejšnji obravnavi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) first appeared on Media GZS.

Uredba o ukinitvi carin določa ukinitev carinskih dajatev na uvoz proizvodov, navedenih v Prilogi I uredbe. Za kmetijske proizvode, navedene v Prilogi II uredbe, se ukine samo ad valorem del carinske dajatve. Za kmetijske in predelane kmetijske proizvode, navedene v Prilogi III uredbe, pa velja znižanje ali ukinitev carinske dajatve v okviru tarifne kvote. Velja od 1. julija do 31. decembra 2029.

Uredba o jastogih določa, da carinske dajatve na uvoz živih, zamrznjenih in predelanih jastogov, ki so navedeni v prilogi uredbe,  znašajo 0 odstotkov. Uredba velja za nazaj, od 1. avgusta 2025 do 31. julija 2030.

Uredba o ukinitvi carin Evropsko komisijo pooblašča, da lahko opusti izvajanje uredbe, če nastopijo posebne okoliščine, kot na primer kadar Združene države ne izvajajo Skupne izjave Evropske unije in Združenih držav Amerike z dne 21. avgusta 2025 ali kako drugače spodkopavajo cilje izboljšanja trgovinskih in naložbenih odnosov med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike.

Uredba o ukinitvi carin vsebuje tudi zaščitno klavzulo, s katero se lahko deloma ali v celoti opusti izvajanje uredbe v primeru povečanega uvoza iz Združenih držav Amerike in škode industriji Evropske unije.

Uredba (EU) 2026/1455 Evropskega parlamenta in Sveta s 25. junija 2026 o prilagoditvi carin za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike in odprtju tarifnih kvot za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike (Uredba o ukinitvi carin) in Uredba (EU) 2026/1461 Evropskega parlamenta in Sveta o neuporabi carin za uvoz določenega blaga (Uredba o jastogih) sta bili objavljeni v Uradnem listu EU dne 30. junija 2026.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Od 1. julija ukinjene carinske dajatve na uvoz iz Združenih držav Amerike first appeared on Media GZS.

V Uradnem listu EU je bila 24. junija 2026 objavljena Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih trgovinskih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, ki je začela veljati 1. julija. Nadomestila je Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla. Pripravljena je kot odziv na svetovne presežne kapacitete proizvodnje jekla.

Nova ureditev uvoza izdelkov iz jekla ima za posledico zmanjšanje obsega tarifnih kvot ter zvišanje carinske dajatve na uvoz izdelkov iz jekla po izrabi tarifne kvote iz 25 na 50 odstotkov.

Razdelitev tarifnih kvot med države uvoznice je do konca letošnjega leta določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1457, ki je bila objavljena v Uradnem listu EU 30. junija. V okviru razdelitve tarifnih kvot so prostotrgovinske partnerice  obravnavane ugodneje kot ostale tretje države, pri čemer so sedanje in bodoče prostotrgovinske partnerice obravnavane enako. Polovica od  razpoložljive tarifne kvote pripada izključno prostotrgovinskim partnericam, drugo polovico kvote pa lahko koristijo vse države (vključno s prostotrgovinskimi partnericami). Evropska komisija bo pripravila novo izvedbeno uredbo, ki bo določala razdelitev tarifnih kvot po koncu letošnjega leta. V njej bo  upoštevan tudi izid pogajanj Evropske unije z zainteresiranimi tretjimi državami, vključno s prostotrgovinskimi partnericami, o spremembi tarifnih koncesij v skladu s členom XXVIII GATT/WTO.

Uredba uvaja zahtevo glede taljenja in vlivanja. Treba bo opredeliti državo, v kateri je bilo jeklo prvič stopljeno in ulito. Evropska komisija bo pripravila Izvedbeni akt, ki bo podrobneje določal, kakšne dokaze bo v ta namen treba predložiti ob uvozu izdelkov iz jekla. Določba se bo začela izvajati 1. oktobra 2026.

Uredba vsebuje določbo o pregledu in možnost prilagoditve ob upoštevanju razvoja trga in potreb predelovalne industrije nižje v proizvodni verigi.

Če imate uvozniki izdelkov iz jekla težave zaradi nove ureditve uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo, se obrnite na ministrstvo po elektronski pošti (gp.mgts@gov.si, marjeta.bajt@gov.si).

Novica je povzeta po ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post Od 1. julija nova pravila glede uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo first appeared on Media GZS.

Sredstva so namenjena podjetjem vseh velikosti – gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zadrugam in zasebnim zavodom – za raziskovalno-razvojne projekte, naložbe, krepitev obratnih sredstev ter za obvladovanje posebnih likvidnostnih potreb.

Skupni obseg sredstev znaša eno milijardo evrov, pri čemer programi omogočajo dolgoročno financiranje z ugodnimi pogoji, možnostjo moratorija ter tudi uporabo intelektualne lastnine kot oblike zavarovanja.

Enotni okvir, prilagojen potrebam gospodarstva

Vsi programi temeljijo na enotnem finančnem okviru, ki omogoča:

• dolgoročne kredite z ugodnimi obrestnimi merami,
• možnost moratorija za večjo prilagodljivost denarnemu toku,
• fleksibilne načine črpanja in odplačevanja,
• uporabo različnih oblik državne pomoči (vključno z de minimis in regionalno pomočjo za naložbe pri investicijah).

Štirje ciljno usmerjeni programi financiranja

V okviru posojilnih skladov PS8 in PS9 so razviti štirje programi, ki naslavljajo ključne potrebe podjetij v različnih fazah poslovanja:

Razvijam in raziskujem – kredit za RRI projekte

Program je namenjen financiranju raziskovalnih in razvojnih projektov, vključno s temeljnimi in industrijskimi raziskavami ter eksperimentalnim razvojem. Podjetja lahko pridobijo financiranje za celotno vrednost projekta (do 85 odstotkov), pri čemer se upoštevajo vsi stroški projekta. Projekti se lahko začnejo do tri leta pred oddajo vloge, zaključiti pa se morajo po oddaji vloge. Posojila so na voljo od 100.000 evrov z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo fleksibilnega črpanja ter odplačevanja.

Investiram – kredit za naložbene projekte

Program podpira investicije podjetij v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno z vzpostavitvijo novih poslovnih enot, širitvijo kapacitet, diverzifikacijo proizvodnje ali bistvenimi spremembami proizvodnih procesov. Vrednost projekta zajema vse stroške skladno z računovodskimi standardi. Posojila so na voljo od 100.000 evrov do 85 odstotkov vrednosti projekta, pri čemer posamezni projekt ne more presegati 50 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 20 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Rastem – kredit za trajna obratna sredstva

Program je namenjen financiranju trajnega povečanja potreb po obratnih sredstvih, zlasti pri podjetjih, ki rastejo ali izvajajo investicije in zato potrebujejo dodatno podporo za stabilno poslovanje. Pogoj je, da podjetje izkazuje rast dolgoročnih sredstev. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 8 let, ob možnosti črpanja v več tranšah in odplačevanja v prilagojenih obrokih.

Obvladujem – kredit za posebne likvidnostne potrebe

Program je namenjen hitri podpori podjetjem ob nepredvidenih dogodkih in kriznih razmerah, kot so naravne ali industrijske nesreče, izredna stanja, hekerski napadi ali drugi zunanji šoki, na katere podjetje ne more vplivati. Med takšne zunanje dogodke sodijo denimo tudi uvedba tarif na uvoz v ZDA in nenadna večja podražitev fosilnih goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine ali odpoved naročil zaradi prestrukturiranja nemškega avtomobilista VW (če podjetje lahko utemelji vpliv takšnih dogodkov na njegovo poslovanje). Omogoča financiranje za obvladovanje likvidnostnih tveganj in zagotavljanje stabilnega poslovanja. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Informacija povzeta po Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post SID banka in ministrstvo za gospodarstvo: novi programi financiranja za podjetja first appeared on Media GZS.

Tudi v Sloveniji se vse pogosteje pojavljajo nenadni in intenzivni vročinski valovi, ki bistveno vplivajo na delovne pogoje, zlasti na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sevanju sonca in povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje delavcev, še posebej pri fizično zahtevnih delih v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne storitve.

Zagotavljanje ustreznih pogojev dela v takšnih razmerah postaja pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so dolžni prepoznati tveganja ter sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, delavci pa morajo navodila dosledno upoštevati.

Ker so se v praksi pokazale potrebe po bolj jasnih in časovno opredeljenih navodilih, novi vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov prinaša poudarek prav na postopkih ukrepanja. Opredeljuje, kdaj začeti izvajati posamezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje vplivov vročine, pri čemer se opira na smernice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI (angleško Universal Thermal Climate Index), ki ga objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Povzeto po novici, objavljeni na strani ministrstva. Preberite več tukaj.

The post Varno delo na prostem v času vročinskih valov first appeared on Media GZS.

Preberite več na strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Farmacevtska in kemična industrija s padcem proizvodnje first appeared on Media GZS.

Mag. Marko Djinović, izvršni direktor GZS: “Ključno je, da se prostovoljni standard trajnostnega poročanja uveljavi kot enoten in zadosten okvir za zbiranje podatkov. V nasprotnem primeru obstaja tveganje, da bodo podjetja (zlasti MSP) v dobavnih verigah še naprej izpostavljena dodatnim in nesorazmernim zahtevam svojih naročnikov.”

Prav tako je potrebno zasledovati cilj zagotavljanja pravne varnosti za poročevalska podjetja, zaščito MSP- jev pred morebitnimi pogodbenimi ali drugimi negativnimi posledicami ter priprava jasnih smernic za oblikovanje standardiziranih vprašalnikov, uporaba načela »once and only« ter neobvezno zunanje preverjanje poročanja po prostovoljnem standardu.

• Prostovoljni standard mora biti priznan kot enoten in praviloma zadosten okvir za trajnostne podatke podjetij izven CSRD.
• Treba je zagotoviti jasno in učinkovito omejitev dodatnih zahtev po podatkih v vrednostnih verigah.
• Zahteve, ki presegajo standard, morajo biti ustrezno pravno ali poslovno utemeljene.
• Nujna je učinkovita zaščita MSP pred pogodbenimi sankcijami in drugimi negativnimi poslovnimi posledicami.
• Potrebna so brezplačna, uporabniku prijazna in interoperabilna digitalna orodja ter redno posodobljeni emisijski faktorji.
• Ohrani naj se neobvezno zunanje preverjanje, brez dejanskega pritiska, da bi postalo pogoj za sodelovanje v verigah.

Stališče smo posredovali ministru za gospodarstvo, delo in šport Anžetu Logarju. Več preberite tukaj.

The post Stališče GZS: Podpiramo uvedbo prostovoljnega standarda o trajnosti first appeared on Media GZS.

Slovenija danes sodi med države z razmeroma visoko kakovostjo življenja. Vendar ohranjanje tega standarda ni samoumevno. Država se spopada z demografskimi spremembami, vse ostrejšo mednarodno konkurenco, tehnološkimi premiki in geopolitično negotovostjo. Ob tem ostaja eno ključnih razvojnih vprašanj produktivnost gospodarstva oziroma sposobnost ustvarjanja višje dodane vrednosti.

Gospodarska zbornica Slovenije je skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. FOTO: Mavric Pivk

Od gospodarske uspešnosti so neposredno odvisni javni prihodki, s katerimi financiramo zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, prometno infrastrukturo in druge storitve, ki jih uporabljamo vsak dan. Zato razprava o gospodarstvu ni zgolj razprava o podjetjih. Gre za razpravo o tem, kakšno družbo želimo in kako bomo zagotavljali njeno dolgoročno stabilnost.

Na tem razmisleku je Gospodarska zbornica Slovenije skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program Made in Slovenia 2035. Program poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšno razvojno pot mora ubrati Slovenija, če želi v prihodnjem desetletju okrepiti konkurenčnost, povečati produktivnost ter hkrati ohraniti socialno stabilnost in visoko kakovost življenja.

Program Made in Slovenia 2035 predvideva 88 ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji in možnih 19 milijard evrov investicij podjetij za razvoj novih produktov, tehnologij in procesov, digitalizacijo in širitev proizvodnje ter vlaganje v zaposlene.

Slovenija ne začenja na začetku

Razvojni načrti imajo smisel predvsem tam, kjer obstaja dobra osnova za nadaljnji napredek, in Slovenija jo ima. V zadnjih desetletjih je namreč zgradila močno izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je vključeno v mednarodne verige vrednosti in uspešno nastopa na globalnih trgih. Mnoga slovenska podjetja danes razvijajo specializirane izdelke in rešitve za zahtevne kupce po svetu.

Program Made in Slovenia 2035 združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov.

Industrijska tradicija, tehnično znanje, raziskovalni potencial in sposobnost prilagajanja so med glavnimi razlogi, da Slovenija ostaja zanimiva tudi za razvojne investicije. Toda globalna konkurenca se spreminja. Države ne tekmujejo samo s čim nižjimi stroški dela, o njihovem potencialu odločajo inovacije, hitrost razvoja, dostop do znanja, energetska konkurenčnost in sposobnost privabljanja talentov. Pri GZS so prepričani, da mora Slovenija več vrednosti ustvariti doma, z lastnim razvojem, tehnologijami, raziskavami, blagovnimi znamkami in naprednimi poslovnimi modeli.

FOTO: Tadej Kreft, GZS

Jože P. Damjan: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na vprašanje, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let.«

Na predstavitvi programa je prof. dr. Jože P. Damijan poudaril širši razvojni okvir pobude: »Vodilo pri pripravi gospodarskega programa Made in Slovenia 2035 je bilo najti odgovor na najbolj pereče vprašanje sedanjega časa, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti in imperativa zelenega prehoda.« Ob tem je poudaril, da program predvideva približno 19 milijard evrov novih investicij do leta 2035 ter opredeljuje razvojne prioritete in ukrepe za prihodnje desetletje.

Damijan je na nedavni novinarski konferenci, ki jo je ob začetku delovanja nove vlade pripravila GZS, poudaril: »Če ne bomo ukrepali, bo Slovenija izgubila konkurenčnost, investicije bodo odšle drugam, mladi pa bodo priložnosti iskali v tujini.« Po njegovih besedah je razvojni program namenjen gospodarski rasti in ustvarjanju pogojev za višje plače, kakovostnejša delovna mesta in stabilnejše financiranje javnih storitev.

88 ukrepov na devetih področjih

Program Made in Slovenia 2035, ki promovira ukrepe za učinkovitost države in razvoj znanja, združuje devet razvojnih področij, od davčnega okolja, energetike in dostopa do financiranja do znanosti, inovacij, digitalnih tehnologij, kadrov in startupov. V okviru teh področij predvideva 88 ukrepov in približno 19 milijard evrov razvojnih investicij do leta 2035.

Osrednja ideja je preprosta: razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. Gospodarstvo potrebuje kakovostne kadre, raziskovalne ustanove potrebujejo povezave s podjetji, država mora zagotavljati predvidljivo okolje za investicije, izobraževalni sistem pa kompetence, ki jih bodo zahtevale prihodnje tehnologije. Zato je program osredotočen tudi na raziskovalno infrastrukturo, digitalizacijo in dolgoročne razvojne politike.

Ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije

Farmacija in biotehnologija sta med najbolj perspektivnimi panogami za prihodnji razvoj Slovenije. FOTO: Pexels

Ena od pomembnih značilnosti programa je pogled na gospodarstvo kot na povezan sistem, saj posamezne panoge ne delujejo ločeno. Trajnostna mobilnost na primer povezuje avtomobilsko industrijo, elektroindustrijo, nove materiale, logistiko in digitalne tehnologije. Farmacija in biotehnologija potrebujeta močno raziskovalno okolje, dostop do vrhunskih kadrov, investicije in učinkovite postopke. Gradbeništvo se povezuje z lesnopredelovalno industrijo, naprednimi materiali in digitalnim projektiranjem.

FOTO: Lek

Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija: »Farmacija in biotehnologija ustvarjata visoko dodano vrednost in krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.«

Poseben primer razvojnega potenciala sta farmacija in biotehnologija. Gre za področji, kjer se prepletajo znanost, raziskave, proizvodnja in visoka dodana vrednost. Po ocenah programa je to ena najbolj perspektivnih panog za prihodnji razvoj Slovenije, saj lahko ustvarja nova kakovostna delovna mesta ter privablja domače in tuje razvojne investicije. Da gre za področje z velikim razvojnim potencialom, poudarja tudi Gregor Makuc, glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija. Na novinarski konferenci, ki jo je pripravila GZS ob nastopu vlade, je farmacijo in biotehnologijo izpostavil kot panogi, ki ustvarjata visoko dodano vrednost, kakovostna delovna mesta, vrhunske kompetence ter krepita izvozno konkurenčnost Slovenije.

FOTO: Voranc Vogel

Aleša Mižigoj, direktorica Medexa: »Slovenska podjetja lahko uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno.« 

Pomembno vlogo imajo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije in umetna inteligenca. Njihova vrednost ni omejena na eno panogo. Z digitalizacijo procesov lahko povečujejo produktivnost v industriji, logistiki, zdravstvu, energetiki in številnih drugih dejavnostih. Na pomen znanja in razvoja je na novinarski konferenci ob začetku dela nove vlade opozorila tudi Aleša Mižigoj, direktorica Medexa. Po njenem mnenju lahko slovenska podjetja uspešno nastopajo na globalnih trgih, vendar ne z najnižjo ceno. Kot je poudarila, lahko Slovenija konkurira predvsem »z znanjem, kakovostjo, razvojem, inovacijami in izdelki z višjo dodano vrednostjo«. Ta usmeritev je tudi eno ključnih izhodišč programa Made in Slovenia 2035.

Zakaj je vse to pomembno za ljudi

Pojmi, kot so produktivnost, dodana vrednost ali konkurenčnost, imajo zelo konkretne posledice za življenje ljudi. Z višjo dodano vrednostjo je več možnosti za rast plač in kakovostnejša delovna mesta, več možnosti za strokovni razvoj mladih in več razlogov, da svoje kariere gradijo doma. Pomeni tudi več sredstev za javne storitve, od zdravstva in šolstva do dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema.

Močno gospodarstvo lahko prispeva k razvoju regij, saj podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v lokalno okolje in velikokrat podpirajo lokalne športne, kulturne in skupnostne projekte. Hkrati omogoča večjo odpornost države v obdobjih gospodarskih ali geopolitičnih pretresov, zato je višja produktivnost pomemben pogoj, da Slovenija ohrani raven storitev in življenjskega standarda, ki ga prebivalci pričakujejo.

Razvoj se začne pri izvedbi

Sloveniji v razvojnih dokumentih praviloma ne manjka ambicij, velik izziv je njihovo uresničevanje, zato se program Made in Slovenia 2035 posveča vprašanju, kako razvojne cilje pretvoriti v konkretne korake – v stabilno in predvidljivo poslovno okolje, hitrejše postopke umeščanja investicij v prostor, podporo raziskavam in inovacijam, razvoj kadrov ter digitalizacijo države in gospodarstva. Prav tako pomeni razvojne politike, ki temeljijo na širšem družbenem soglasju.

Dolgoročni razvojni projekti zahtevajo čas, investicije in sodelovanje različnih deležnikov. Brez tega ostanejo tudi najboljše strategije zgolj na papirju.

Povezani ustvarjamo prihodnost

Razvoj države temelji na povezovanju različnih sistemov, ki morajo delovati usklajeno. FOTO: Pexels

Noben razvojni preboj ne nastane po zaslugi enega samega akterja. Podjetja potrebujejo znanje in ljudi. Raziskovalne ustanove potrebujejo stik z gospodarstvom. Izobraževalni sistem mora slediti prihodnjim potrebam trga dela. Država pa mora ustvarjati razmere, v katerih se razvojne pobude lahko uresničijo.

Program Made in Slovenia 2035 se zato predstavlja kot širši okvir za razvojni dogovor. Njegovo osrednje sporočilo je, da prihodnosti Slovenije ne bodo oblikovali posamezni sektorji vsak zase, ampak skupno sodelovanje.

Če želi država do leta 2035 ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta, močnejše regije in vzdržne javne sisteme, bo morala razvoj razumeti kot skupni projekt. Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in ustvarjalne ljudi. Vprašanje je, kako bo znala povezati in uresničiti potencial vseh ljudi in podjetij.

FOTO: Leon Vidic 

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »K sodelovanju in povezovanju pozivamo vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor.« 

Sodelovanje različnih deležnikov je bilo osrednje sporočilo junijske novinarske konference GZS. Kot so poudarili sogovorniki, Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in politične cikle ter omogočil dolgoročno blaginjo ljudi, regij in države. To sporočilo najbolje povzame Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Prihodnosti ne ustvarja posamezna institucija, politika, ali samo gospodarstvo, sindikati. Ustvarjamo jo skupaj. Slovenija potrebuje skupen cilj, kako ustvariti več priložnosti za mlade, kakovostna delovna mesta in višje plače, vzdržne javne storitve in večjo blaginjo za vse ljudi. Zato danes pozivamo k sodelovanju in povezovanju vse – državo, sindikate, podjetja, zaposlene, javni sektor. Samo povezani lahko ustvarjamo boljšo prihodnost, saj skupaj zmoremo več.«

The post Do leta 2035 bi lahko bilo na voljo 19 milijard evrov investicij first appeared on Media GZS.

Zmagovalno ekipo, ki prihaja iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so sestavljali Pia Žužek Perc, Tim Novak, Neža Jonozovič Žigo in Liza Mohorič pod mentorstvom doc. dr. Evgena Benedika. Njihov izdelek GIBAGO je ovsena kaša za hitro pripravo z okusom prekmurske gibanice, ki združuje tradicionalne slovenske okuse in sodobne prehranske navade.

Drugo mesto je osvojila ekipa Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani z izdelkom ČIVITA – biskvitnim pecivom na osnovi stročnic, zasnovanim kot hranljiv prigrizek za otroke. Ekipo so sestavljale Kaja Materič, Maja Omerzu in Urša Juršak.

Tretje mesto sta osvojili Ana Jančar in Ula Mencin s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Predstavili sta izdelek A’LA’VEG, začimbno mešanico, pri kateri je del kuhinjske soli nadomeščen s kalijevim kloridom, s čimer prispeva k zmanjšanju vnosa natrija v prehrani.

Svoje inovativne izdelke sta predstavili še dve ekipi. Ekipa Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, ki so jo sestavljali Urban Jecl, Eva Rodošek in Gal Bedrač, je razvila RE-PEEL, liofiliziran slani prigrizek iz zelenjavnih olupkov, ki spodbuja učinkovitejšo rabo surovin in zmanjševanje živilskih odpadkov. Tian Vesel in Lucija Rotar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa sta predstavila SIMPL, gazirano energijsko pijačo s kofeinom, pripravljeno iz zgolj petih sestavin.

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, ki ga že 18 let zapored organizira Gospodarska zbornica Slovenije-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Projekt spodbuja študente k razmišljanju in vključevanju trajnostnih pristopov že v fazi razvoja izdelkov. Ekipe pripravijo podrobne pojasnjevalno-tehnične dosjeje ter svoje izdelke predstavijo strokovni komisiji, ki oceni inovativnost, trajnost, izvedljivost in tržni potencial.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij s ponosom že vrsto let soustvarjamo okolje, v katerem mladi lahko svoje ideje razvijajo, preizkušajo in nadgrajujejo ob podpori mentorjev, raziskovalcev in gospodarstva. Verjamemo, da prav takšno povezovanje predstavlja enega ključnih temeljev za razvoj kadrov prihodnosti ter za dolgoročno krepitev slovenskega agroživilstva. Tudi letošnja izvedba tekmovanja potrjuje, da mladi razmišljajo drzno, celovito in trajnostno. Njihovi projekti niso zgolj novi izdelki, temveč premišljeni odgovori na ključne izzive današnjega časa: kako zmanjšati okoljski odtis, kako učinkovito izkoristiti surovine, kako razviti embalažo prihodnosti ter kako z inovacijami prispevati k bolj trajnostnim prehranskim sistemom.«

Več o tekmovanju Ecotrophelia Slovenija 2026 je na voljo v brošuri.

The post ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2026: študenti predstavili pet trajnostnih živilskih inovacij first appeared on Media GZS.