GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM), DRC – Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije ter Pomurski sejem so v Gornji Radgoni, v okviru sejma AGRA, podpisali konzorcijsko pogodbo o skupnem sodelovanju pri organizaciji 1. slovenskega kongresa o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027.

S podpisom pogodbe organizatorji vzpostavljajo strokovno, transparentno in učinkovito partnerstvo. Z njim združujejo svoje strokovne, organizacijske in izvedbene zmogljivosti za pripravo osrednjega nacionalnega kongresnega dogodka, namenjenega gradbeništvu, graditeljstvu in širšemu grajenemu okolju. Kongres bo izveden v kongresnem centru Hotela Habakuk v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2027.

Kongres MEGRA je zasnovan kot prostor povezovanja gradbenega gospodarstva, inženirske in strokovne javnosti, investitorjev, projektantov, izvajalcev, proizvajalcev gradbenih materialov, upravljavcev infrastrukture, državnih institucij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter drugih deležnikov, ki sooblikujejo razvoj slovenskega grajenega okolja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Slovensko gradbeništvo potrebuje močno skupno platformo, na kateri se bodo srečevali gospodarstvo, stroka, investitorji in odločevalci. S kongresom MEGRA želimo vzpostaviti prostor odprtega dialoga, izmenjave znanja in oblikovanja konkretnih predlogov za učinkovitejše, konkurenčnejše in trajnostno usmerjeno gradbeno okolje.«

Konzorcijsko pogodbo je v imenu Pomurskega sejma podpisal predsednik uprave Janez Erjavec, v imenu DRC – Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije pa direktor Evstahij Drmota.

Kongres za ključna razvojna vprašanja slovenskega gradbeništva

V ospredju kongresa bodo aktualni izzivi in razvojne priložnosti celotne gradbene panoge. Organizatorji bodo pri oblikovanju programa posebno pozornost namenili področjem, kot so razvoj infrastrukture, stanovanjska gradnja, trajnostna in energetsko učinkovita gradnja, digitalizacija, kadri, zakonodaja, javno naročanje, financiranje investicij, konkurenčnost gradbenega sektorja ter učinkovitejše investicijsko okolje.

Ambicija organizatorjev je, da kongres postane osrednja nacionalna platforma za strokovni dialog o prihodnosti slovenskega gradbeništva in graditeljstva. Namenjen bo soočanju strokovnih stališč, oblikovanju predlogov rešitev ter vzpostavljanju novih partnerstev med gospodarstvom, stroko, državo in drugimi deležniki.

Pomemben rezultat kongresa bodo tudi strokovni zaključki, priporočila oziroma sklepi, namenjeni nadaljnjemu razvoju panoge ter izboljšanju pogojev za načrtovanje in izvajanje investicij v Sloveniji.

Trije partnerji – skupen cilj

Konzorcijski partnerji bodo skupaj oblikovali strokovno-programsko zasnovo kongresa, imenovali kongresni, organizacijski in programski odbor ter skrbeli za tehnično in organizacijsko izvedbo, komunikacijo, promocijo in vključevanje predavateljev, udeležencev, razstavljavcev, pokroviteljev ter partnerskih organizacij.

Sodelovanje GZS-ZGIGM, DRC in Pomurskega sejma združuje tri pomembne prednosti: GZS-ZGIGM kot glasu gradbenega gospodarstva, DRC kot strokovnega stičišča prometne in infrastrukturne stroke ter Pomurskega sejma kot organizatorja uveljavljenih sejemskih in strokovnih dogodkov.

Podpis konzorcijske pogodbe je zato pomemben prvi korak k vzpostavitvi kongresa, ki bo povezoval različne dele gradbenega in investicijskega okolja ter odpiral prostor za celovit dialog o razvojnih prioritetah slovenskega gradbeništva.

1. Slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu bo potekal pod blagovno znamko MEGRA, ki se je v več kot 45-letni zgodovini uveljavila kot pomemben brand slovenskega gradbeništva, uporabo imena MEGRA za pripravo, izvedbo in promocijo kongresa pa omogoča Pomurski sejem. Vsa komunikacija kongresa bo temeljila na skupnem in enakovrednem nastopu treh organizacijskih partnerjev.

Podpis konzorcijske pogodbe v okviru sejma AGRA tako ne pomeni le formalnega začetka skupnega projekta. Pomeni tudi začetek dolgoročnejšega strokovnega povezovanja z jasnim ciljem: okrepiti dialog znotraj panoge in znotraj gospodarstva, povezati ključne deležnike ter skupaj oblikovati odgovore na razvojne, investicijske, regulativne in kadrovske izzive slovenskega gradbeništva.

Več informacij o programu, terminu, prijavah in možnostih sodelovanja bo objavljenih po potrditvi končnih organizacijskih izhodišč.

The post GZS-ZGIGM, DRC in Pomurski sejem združujejo moči za 1. slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027 first appeared on Media GZS.

Nedavna objava statističnega urada, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila petodstotno medletno gospodarsko rast, je “izredno lepa novica”, je pogovor za STA začela Nahtigal. “Drastičen dvig” je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), sogovornica pa je zadovoljna, da je bila rast zabeležena v več sektorjih.

Kot posebej pozitivno je izpostavila rast investicij, zlasti v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, okrepila se je stanovanjska gradnja, povečali so se nakupi transportnih sredstev, gradbene mehanizacije ter drugih strojev in opreme, povečala se je potrošnja gospodinjstev … “Glede na to, da smo zelo izvozno naravnana država, me posebej veseli, da se je kar dobro popravil tudi izvoz,” je poudarila.

Je pa opomnila, da so bili gospodarski trendi v zadnjih štirih letih v upadanju in da so tudi obeti v luči vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter suše zelo negotovi. Posledično med drugim pričakuje podražitev energentov. Slovenija je na tem področju ranljiva, saj je pri plinu in naftnih derivatih popolnoma odvisna od uvoza, je dejala.

Pri elektriki je stanje nekaj boljše, saj smo zaradi lastnih proizvodnih kapacitet lahko bolj samozadostni, “je pa treba vedeti, da Slovenija ne tekmuje samo znotraj Evrope, temveč zlasti z Azijo in ZDA, kjer so cene bistveno bolj ugodne kot v Evropi”, je nadaljevala. Poleg tega je tudi učinkovitost evropskih držav pri pripravi ukrepov v podporo industriji različna, je dodala.

Slovenija, ki je po stopnji industrializacije tretja v Evropi, je bila pri delnem kritju visokih stroškov električne energije ob energetski krizi prepočasna. Prehitele so nas Nemčija, Francija, Avstrija, pa tudi Italija, Poljska, Češka, je navedla in izrazila upanje, da bo država pri aktivaciji ukrepov na področju naftnih derivatov, če bo ta potrebna, reagirala hitreje.

Država je sicer gospodarstvu leta 2023 zagotovila okoli milijardo evrov spodbud in pomoči, tudi za leti 2024 in 2025 jih je predvidela za po okoli 700 milijonov evrov. Generalno direktorico GZS moti, da te subvencije spremlja negativna konotacija.

“Podjetja v svojih državah podpira večina držav, Slovenija pa je po subvencijah podjetjem v deležu BDP šele na 15. mestu v EU. Poglejte, koliko raznoraznih pomoči so deležna podjetja na Kitajskem ali v ZDA,” se je odzvala. “Te subvencije niso pomoč kar tako, ampak so za zelo ciljane ukrepe. Če želimo razvijati vesoljske tehnologije ali biotehnologijo, potem moramo veliko vlagati v raziskave in razvoj. Če so zastavljene tako, da dosežejo preboj, se državi skozi davke povrnejo večkratno,” je utemeljila.

Se mora pa ob tem po njenih besedah zagotoviti tudi predvidljivo poslovno okolje. Pod prejšnjo vlado je naštela 15 novih obremenitev, uvajalo se jih je z danes na jutri, je opozorila. Na tak način sta bili pred volitvami sprejeti odločitvi o zimskem regresu, ki bo po njenih pričakovanjih ostal, in velikem skoku minimalne plače, o čemer naj ne bi smel odločati samo minister, pristojen za delo.

“Če je okolje predvidljivo, se lahko prilagodiš, veš, koliko lahko vlagaš, če pa ni, potem del prihraniš in ne investiraš v raziskave in razvoj. S tem izgubljaš dvakrat,” je posvarila Nahtigal. Če so razmere predvidljive, je tudi subvencij manj, je prepričana.

Tudi zato so v GZS pripravili gospodarski program Made in Slovenia 2035, s katerim se zavzemajo prav za usmeritev na področja, “na katerih lahko posegamo po zvezdah”, to so farmacija in biotehnologija, IKT, avtomobilska industrija, elektroindustrija, industrija materialov, živilska industrija, lesna industrija, logistika in gradbeništvo.

“Zdaj bi se morali vsi deležniki v politiki skupaj z gospodarstvom usesti za mizo in pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva, ki bo širši od mandata ene vlade. Na tej podlagi bi morali nato oblikovati še širši družbeni program,” verjame sogovornica.

Spregovorila je tudi o nujno potrebnih kratkoročnih ukrepih. Zadovoljna je, da je aktualna vlada veliko večino ukrepov, ki so jih predlagali v GZS, že zapisala v koalicijsko pogodbo, “zdaj pa je čas za njihovo uresničitev”.

Omenila je davčno razbremenitev, saj da so davki po “drastičnem zvišanju v zadnjih štirih letih” velika cokla, in v tej luči pa potrebo po kapici na socialne prispevke, poleg tega pa še debirokratizacijo, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, pomoč podjetjem pri uvajanju digitalizacije in umetne inteligence, konkurenčno ceno elektrike, kontinuirano vlaganje v raziskave in razvoj.

V zvezi s pomisleki sindikatov, da kapica pri 7500 evrih bruto, kot je zastavljena v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ne bi zajela razvojnega kadra, je ponovila, da ta znesek razumejo kot prvi korak. V GZS se zavzemajo za postopno znižanje na 6000 evrov, s čimer naj bi dosegli tudi želene kadre. Zavrnila je še strahove, da bi kapica načela solidarnostni sistem, ter navedla, da brez tovrstnih ukrepov ne bo krepitve produktivnosti in dodane vrednosti, posledično pa tudi ne socialne države.

Interventni zakon, ki ga jeseni najverjetneje čaka referendum, bodo še naprej podpirali, je napovedala. Koristi bi prinesel ne le gospodarstvu, temveč vsakemu zaposlenemu, je zatrdila. V zakonu je med drugim kot pozitivno izpostavila še prejemanje polne pokojnine, četudi bi delavec ostal v delovnem razmerju, očitke sindikatov o prisilnem upokojevanju pa je zavrnila, saj da delodajalci vedno želijo obdržati dobre zaposlene.

Glede omnibus tehnike je generalna direktorica GZS ocenila, da “ni najbolj posrečena”, a se je je posluževala tudi prejšnja vlada in je v praksi tudi drugod po Evropi. Strinja se, da bi verjetno kakšen ukrep uspešneje spravili v življenje prek novel matičnih zakonov in obravnave v socialnemu dialogu, vidi pa v poskusu skupnega nabora v enem zakonu željo po hitri pomoči gospodarstvu.

Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi posledice 900 milijonov evrov globoke javnofinančne luknje, ki naj bi jo po oceni fiskalnega sveta izvrtal interventni zakon, ob tem pa še 700 milijonov evrov dodatnih odhodkov, predvidenih v osnutku rebalansa za letos, na koncu v obliki manj finančnih in drugih ukrepov čutilo tudi gospodarstvo, je odgovorila pritrdilno. A hkrati verjame, da so vladajoči v preteklih letih “skrbno spremljali, kako padamo po konkurenčnosti in zakaj, zato mislim, da bodo z zelo tresočo roko sprejemali ukrepe, ki bi se v gospodarstvu slabo končali”.

Pogovor je nanesel tudi na novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi v koaliciji delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. “To bi zagotovo pomenilo neko razbremenitev delodajalca, zaposlenemu pa omogočilo zasebnost informacije, ali je član sindikata ali ne. Mi sicer nimamo nekih problemov s tem,” je komentirala Nahtigal. To vprašanje bi se dalo urediti tudi v kolektivnih pogajanjih, je menila. Ni pa za nagajanje sindikatom, je zatrdila.

Kot je podčrtala, je velika zagovornica socialnega dialoga. “Po 35 letih samostojne države bi morali biti tako zreli, da bi se znali dogovoriti o ključnih vsebinah, kot je nacionalni program ne le gospodarskega, temveč tudi socialnega razvoja države,” je pozvala. Vlada mora ta dialog, če želi preprečiti izstope iz Ekonomsko-socialnega sveta, kakršnim smo bili priča zadnja leta, “absolutno dobro voditi”.

V Sloveniji sicer po njenih besedah manjkajo vrednote, kot so spoštovanje in sodelovanje. Glede na širše dogajanje v svetu zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, je izpostavila. “Če imamo radi svojo državo, moramo to pokazati z vzorom. To je absolutno vloga tako politike kot sindikatov in gospodarstvenikov. Vsi moramo stremeti k temu povezovanju, pogledati, v kateri smeri nam bo šlo najboljše, in nato vsak na svojem področju prispevati k razvoju največ, kar lahko,” je odločna.

Sogovornica si želi, da bi v Sloveniji tako, kot cenimo kulturnike in športnike, cenili tudi uspešne gospodarstvenike.

Odmevne zgodbe o kršitvah pravic tujih – in tudi domačih – delavcev je medtem pospremila z besedami, da bi “človek ob njih zajokal”. “Sram me je. In spet sem pri vrednotah – ali smo kot družba res tako nizko padli, da nam človeško življenje ni sveto?” je bila neposredna.

Obsodila je tudi ravnanja poslanca Resnice Mijiča, katerega podjetje Progros, ki ga je nedavno sicer brezplačno prenesel na Roka Snežiča, dolguje delavcem, Finančni upravi RS in kooperantom podjetja. Je primerno, da ima Slovenija poslanca, katerega sporne podjetniške prakse je zaznal že Inšpektorat RS za delo, hkrati pa je tudi v predkazenskih postopkih? “Če je vse to res, ni primerno. Nimam vzvoda, da karkoli spremenim, a imamo pristojne organe za odkrivanje kršitev in prav je, da ustrezno ukrepajo. Mi je pa žal, da je to sploh možno,” je odgovorila.

Nahtigal je bila sicer nedavno izvoljena za drugi mandat na čelu GZS, ki ga bo nastopila januarja. Zadovoljna je, da njihova zbornica glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v gospodarstvu in širši javnosti uživa velik ugled, največji med delodajalskimi organizacijami. Stabilno je tudi članstvo.

Avtor: Slovenska tiskovna agencija.

The post Generalna direktorica GZS Nahtigal v intervjuju za STA first appeared on Media GZS.

Več preberite na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Ob stagnaciji zaposlenosti visoka rast plač first appeared on Media GZS.

Usmerjeni so predvsem v odpravo podvajanja postopkov in poročanja, dosledno uveljavitev načela »samo enkrat«, boljšo in učinkovitejšo povezanost evidenc državnih institucij, digitalizacijo poslovanja in postopkov ter hitrejše in učinkovitejše odločanje organov.

mag. Marko Djinović, izvršni direktor za konkurenčno poslovno okolje: »Debirokratizacija ni odpravljanje pravil, ampak odpravljanje postopkov brez dodane vrednosti. Podjetje naj državi isti podatek posreduje enkrat, ne dvakrat, trikrat ali celo večkrat. Državna uprava naj podatke poveže, postopke digitalizira in podjetjem omogoči, da svoj čas in ljudi namesto administraciji namenijo razvoju, inovacijam in ustvarjanju višje dodane vrednosti. To je tudi bistvo 181 predlogov GZS – manj birokracije za bolj konkurenčno Slovenijo.«

Med pomembnejšimi predlogi, ki bi lahko hitro prinesli učinke za gospodarstvo, izpostavljamo:

• poenostavitev zaposlovanja tujcev, v med drugim s trajno uvedbo pospešenega in enotnega postopka zaposlovanja tujcev v poklicih z izrazitim pomanjkanjem kadra ter določitvijo jasnih rokov za odločanje o enotnem dovoljenju za prebivanje in delo;
• poenostavitev evidenc delovnega časa in drugih kadrovskih administrativnih postopkov;
• uveljavitev načela “samo enkrat”, po katerem podjetjem podatkov, ki so jih državi že posredovala oz. so že dostopni v uradnih evidencah, ni potrebno ponovno posredovati drugim organom;
• vzpostavitev enotne digitalne vstopne točke za razvojne spodbude, ki bi podjetjem omogoča pregleden dostop do razpisov, pogojev, rokov in postopkov za oddajo dokumentacije;
• digitalizacijo javnega naročanja od začetka do konca, vključno  s spletnimi obrazci, avtomatskimi validacijami ob oddaji, predizpolnjenimi podatki o ponudnikih iz uradnih evidenc ter uporabo odprtih in strojno berljivih podatkovnih formatov;
• vzpostavitev enotne digitalne vstopne točke za prostorske, gradbene in okoljske postopke, z enkratnim posredovanjem dokumentacije, učinkovitejšim pridobivanjem mnenj in soglasij ter preglednim spremljanjem potepa postopkov;
• poenostavitev in pospešitev postopkov v primerih interventnih ukrepih in dodeljevanju pomoči, da bi bila sredstva upravičencem na voljo hitreje in z manj administrativnimi bremeni.

Po oceni GZS bi izvedba predlaganih ukrepov pomembno prispevala k učinkovitejšemu delovanju javne uprave, zmanjšanju administrativnih stroškov  podjetij ter oblikovanju bolj predvidljivega in spodbudnega poslovnega okolja. Manj časa namenjenega za administraciji  pomeni več časa za razvoj novih produktov in storitev, vlaganja, zaposlovanje in krepitev konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

The post Posredovali 181 predlogov za odpravo administrativnih ovir Ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo first appeared on Media GZS.

Iz družbe rok v družbo znanja

Slovenija v globalni konkurenci danes ne tekmuje več s poceni delovno silo, temveč z državami, ki znajo ustvariti okolje za najboljše talente in za razvojne oddelke podjetij. Če želijo slovenska podjetja vrhunskim strokovnjakom ponuditi konkurenčno neto plačo, jih to stane bistveno več kot primerljiva podjetja v Avstriji, Nemčiji ali na Hrvaškem. V sodobnem gospodarstvu se investitorji ne odločajo zgolj glede na višino plač, temveč predvsem glede na skupni strošek dela, dostopnost kadrov in predvidljivost poslovnega okolja.

Posledice so vidne v praksi: najboljši kadri odhajajo ali v Slovenijo sploh ne pridejo, razvojni in vodstveni oddelki se selijo v bližnjo soseščino, investicije pa iščejo prijaznejša okolja.

Gre za omejen, a razvojno ključen krog ljudi. Postavljeno mejo razvojne kapice pri 7.500 evrih presega približno 13 tisoč posameznikov – podatek, ki bolj kot o njih pove o tem, kako maloštevilna so v Sloveniji delovna mesta z najvišjo dodano vrednostjo in kako nujno je, da jih ustvarimo več. Cilj razvojne kapice ni ugodnost za obstoječih 13 tisoč zaposlenih, temveč ustvarjanje pogojev, da bo takšnih delovnih mest v Sloveniji bistveno več.

Kapico na strani izplačil že poznamo

Pokojnine, bolniška nadomestila in starševska nadomestila imajo zgornje meje, vplačila prispevkov pa ostajajo neomejena. Takšna ureditev pomeni, da je zgornja meja pravic določena, zgornje meje obveznosti pa ni. Posameznik torej v sistem vplača bistveno več, kot lahko iz njega kadar koli prejme.

Del te razlike je razumljiv izraz solidarnosti, o kateri obstaja širok družbeni dogovor. Smiselno pa se je vprašati, kje je meja, pri kateri z neomejenimi obremenitvami začnemo zavirati prav tisto delovno aktivnost, ustvarjanje nove vrednosti in razvoj, ki socialno državo dolgoročno financirajo. Razvojno kapico poznata tudi Avstrija in Nemčija, ki sodita med najuspešnejše socialne države v Evropi.

Razvojna kapica je torej ukrep, ki skuša vzpostaviti boljše ravnovesje med solidarnostjo in konkurenčnostjo. Razvite evropske države zato nenehno prilagajajo davčne sisteme, da lahko hkrati ohranjajo močno socialno državo in ostajajo privlačne za delo, podjetništvo ter investicije.

Prvi korak po več kot treh desetletjih razprave

V gospodarstvu ocenjujemo, da bi bilo razvojno kapico smiselno postaviti nižje – na primer pri dvakratniku povprečne plače – da bi zajela širši krog razvojnih kadrov in imela močnejši učinek na konkurenčnost. Sprejeto rešitev v ZIURS zato razumemo kot prvi korak po več kot 30 letih odlašanja, ne kot dokončno rešitev.

Gospodarski krog za zdaj predlagane razvojne kapice ne razume kot cilja, temveč kot začetek širše reforme davčnega in poslovnega okolja. ZIURS je pokazal, da je premik v smeri davčnega in administrativnega razbremenjevanja mogoč, za dejanski razvojni preboj pa mora slediti druga faza s celostnimi ukrepi na področjih produktivnosti, investicij, digitalizacije, debirokratizacije, razvoja kadrov in učinkovitejšega poslovnega okolja.

Brez nove vrednosti ni socialne države

Države z razvito socialno državo praviloma niso države z najvišjimi davčnimi obremenitvami dela, temveč države z visoko produktivnostjo, močnim gospodarstvom in velikim številom dobro plačanih delovnih mest. Prav ta ustvarjajo javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, pokojnine, socialna varnost in druge javne storitve.

Stroški dela v Sloveniji že več let rastejo hitreje od produktivnosti. Posledično podjetja vse težje ohranjajo mednarodno konkurenčnost, vlaganja v razvoj pa postajajo dražja. Dolgoročno to zmanjšuje privlačnost Slovenije za nove investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Kljub občutnemu zvišanju stroškov dela se evropskemu povprečju razvitosti v zadnjih letih ne približujemo. Na lestvici konkurenčnosti IMD je Slovenija letos med 70 gospodarstvi zdrsnila na 49. mesto.

V Gospodarskem krogu zato pričakujemo, da bo Vlada Republike Slovenije ne glede na nadaljnji zakonodajni postopek zagotovila uveljavitev razvojne kapice ter nadaljevala pripravo razvojno usmerjenih reform. Slovenija potrebuje davčno in poslovno okolje, ki spodbuja delo, inovacije, investicije in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Le tako bomo lahko dolgoročno zagotavljali višje plače, kakovostne javne storitve in socialno državo, ki bo vzdržna tudi v razmerah starajoče se družbe.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente ter odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog o razvoju Slovenije.

The post Gospodarski krog: Razvojna kapica je nujen korak v globalni konkurenci za razvojne kadre first appeared on Media GZS.

Vir: Statistični urad RS

Preberite več na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Visoka gospodarska rast v 2. četrtletju first appeared on Media GZS.

Gospodarstvo si po njegovih besedah želi predvsem občutnejše razbremenitve stroškov dela. Kot pomemben problem je izpostavil obdavčitev visoko usposobljenih zaposlenih. Opozoril je, da se Slovenija težko poteguje za strokovnjake, če so zahtevnejša in bolje plačana delovna mesta davčno močno obremenjena. Prav zato ga ne presenečajo opozorila, da se visoko kvalificirani kadri za Slovenijo ne odločajo kot za državo, v kateri bi nadaljevali svojo poklicno pot. »Po eni strani ves čas govorimo, da potrebujemo uvoz strokovnjakov, po drugi strani pa je naše poslovno okolje ugodno predvsem za prejemnike najnižjih plač,« je opozoril. Med ukrepi interventnega zakona, ki so pomembni tudi za gospodarstvo, je izpostavil razvojno kapico.

Gorenšček ob tem opozarja, da interventni zakon ne more nadomestiti sistemskih sprememb, ki jih slovensko gospodarstvo potrebuje za večjo konkurenčnost.

Med prednostnimi nalogami vidi razbremenitev stroškov dela, zmanjšanje davkov in prispevkov ter spremembe dohodnine za delovno aktivne, s posebnim poudarkom na zaposlenih na zahtevnejših delovnih mestih.

Preberite celotni članek na spletni strani Radia Ognjišče.

The post Mitja Gorenšček za Radio Ognjišče: Odlašanje z interventnim zakonom škodi ljudem in gospodarstvu first appeared on Media GZS.

Posledice bo občutila celotna živilska panoga

Manjša domača pridelava ne pomeni težav le za kmetijska gospodarstva. Izpad domačih surovin neposredno vpliva tudi na živilska podjetja, ki so odvisna od stabilne, kakovostne in cenovno konkurenčne oskrbe s surovinami.

Ob zmanjšani domači ponudbi bo del surovin treba nadomestiti z uvozom. To povečuje izpostavljenost slovenske prehranske verige nihanjem cen na mednarodnih trgih, logističnim motnjam in geopolitičnim tveganjem. Ob hkratni rasti drugih proizvodnih stroškov lahko takšne razmere dodatno zmanjšujejo konkurenčnost slovenskih kmetijskih in živilskih podjetij.

Mag. Janez Rebec, predsednik Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS: »Ekstremni vremenski pojavi postajajo naša stalnica, zato se bomo nanje morali prilagoditi. Poleg uvajanja učinkovitih ukrepov zoper podnebne spremembe bodo potrebna vlaganja v znanje, raziskave in razvoj, pospešena gradnja namakalnih sistemov, prilagojena obdelava tal, prilagoditev sort. Kakšne posledice bo imela letošnja suša in vročina v Sloveniji se po pokazalo šele jeseni, kjer lahko pričakujemo cenovne odklone pri določenih kmetijskih surovinah. Na razmere na trgu bo vplivala tudi svetovna pridelava, razmere na mednarodnih trgih in geopolitične razmere.«

Potrebna je takojšnja ocena škode in dolgoročen sistem prilagajanja

Obseg in razširjenost posledic suše po oceni Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS zahtevata čimprejšnjo sprožitev postopkov za uradno oceno škode ter, ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, aktivacijo ustreznih mehanizmov za odpravo posledic naravnih nesreč v kmetijski pridelavi.

Hkrati zgolj pomoč po nastanku škode ne more biti dolgoročna rešitev. Slovenija potrebuje celovit sistem preprečevanja in obvladovanja podnebnih tveganj, ki bo združeval upravljanje voda, namakanje, zadrževalnike, prilagojene pridelovalne tehnologije, raziskave in razvoj, žlahtnenje ter izbor odpornejših sort, digitalizacijo in natančno kmetijstvo ter učinkovitejše sisteme zavarovanja.

Zavarovanje suše mora postati dostopnejše

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS predlaga razširitev kmetijskih zavarovanj ter subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše.

Trenutno zavarovalna premija za tveganje suše ni subvencionirana pri trajnih nasadih (sadovnjakih in vinogradih) in travinju. Ker je škod zaradi suše vse več, je mogoče pričakovati, da se bo njihova pogostost povečevala tudi v prihodnje. Posledično lahko zavarovalne premije za pridelovalce z več škodnimi dogodki postanejo previsoke, s čimer se dostopnost do zavarovanj še zmanjšuje.

Subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše bi pri poljedelskih kulturah, ki jih je že danes mogoče zavarovati za to tveganje, zmanjšalo strošek zavarovanja za pridelovalce. Hkrati bi ustvarilo pogoje za razvoj in širitev zavarovanja suše tudi na druge vrste kmetijske pridelave, med drugim na travinje, sadje in grozdje.

Sadjarstvo: posledice suše niso omejene le na letošnjo letino

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: «Ekstremne razmere, s katerimi se soočamo letošnje poletje, za sadjarska podjetja ne pomenijo le neposrednega izpada pridelka v tekoči sezoni, temveč bodo imele dolgoročne posledice. Sušni stres in izjemno visoke temperature hudo poškodujejo sadna drevesa, kar neposredno vpliva na nastavek cvetnih brstov ter rodnost v prihodnjih letih. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Pridelovalci brez ustreznih tehnoloških rešitev preprosto ne bodo več zmožni ohranjati ekonomsko vzdržne pridelave. Če želimo ohraniti slovensko sadjarstvo, stabilno samooskrbo in preprečiti krčenje površin sadnih nasadov, potrebujemo pospešeno izgradnjo namakalnih sistemov ter zadrževalnikov vode s poenostavitvijo administrativnih postopkov, sofinanciranje zavarovanj za tveganje suše v trajnih nasadih in spodbude za vlaganja v zaščitne ukrepe, opremo in znanje za  prilagajanje tehnologij s prenesenim znanjem in prilagojenimi obdelavami. Nujna je interventna pomoč za najbolj prizadete pridelovalce. Brez odločnih in predvsem sistemskih ukrepov ter ustrezne podpore države pri prilagajanju podnebnim spremembam bo slovensko sadjarstvo doživelo še večji upad in posledično bo celotna veriga  odvisna od uvoza, s čimer pa izgubljamo tako lokalno kakovost kot cenovno stabilnost za potrošnike.«

Poljedelstvo: največji pritiski pri koruzi in drugih poljščinah

V poljedelstvu se najmočneje občutijo posledice suše in visokih temperatur pri koruzi in drugih poljščinah Pomanjkanje vode v ključnih razvojnih fazah zmanjšuje pridelek ter vpliva tudi na kakovost in uporabnost pridelka.

Dejan Pernat, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: »Letošnja suša in dolgotrajni vročinski valovi povzročajo občutne posledice v kmetijstvu. Najbolj so prizadete poljščine, predvsem koruza, ter travinje za pridelavo krme. Končna škoda bo znana po žetvi, vendar je že zdaj jasno, da bodo pridelki na številnih območjih nižji od pričakovanj. Posebej zaskrbljujoče je, da suša ni prizadela le Slovenije, temveč tudi pomembne pridelovalke koruze in krme v naši regiji, kot sta Madžarska in Srbija. To lahko v prihodnjih mesecih vpliva na višje stroške krme in posledično na stroške prireje živali.«

Vinogradništvo poleg suše obremenjuje tudi zlata trsna rumenica

Vinogradništvo se letos poleg suše in visokih temperatur spoprijema tudi z drugimi tveganji, med njimi tudi z zlato trsno rumenico.

Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij: »Vinogradnike letos poleg suše močno prizadevata tudi toča in vse večje širjenje zlate trsne rumenice. Obstoječi ukrepi za zajezitev bolezni se iztekajo, zato bodo potrebni drugačni in odločnejši sistemski ukrepi. V nasprotnem primeru se lahko v prihodnjih letih soočimo s skokovitim porastom okužb in izgubo več sto hektarjev vinogradov. Suša pomeni manjši pridelek ob enakih stroških pridelave, zato lahko pričakujemo tudi višje cene vina. Posebej pa želimo opozoriti na problem toče, ki povzroča vse več škode. Slovenija nujno potrebuje celovito zaščito po vzoru Avstrije, vključno z organiziranim sistemom letalske protitočne obrambe. Takšna rešitev bi dolgoročno zmanjšala škodo, stabilizirala pridelavo ter prinesla koristi tako vinogradnikom in drugim kmetom kot tudi državi in zavarovalnicam.«

Za prehransko varnost potrebujemo odpornejšo domačo pridelavo in predelavo

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS poudarja, da bo prilagajanje podnebnim spremembam v prihodnjih letih zahtevalo bistveno več investicij tako v primarni kmetijski pridelavi kot v živilski industriji. Pri naložbah, ki povečujejo odpornost prehranske verige, je nujna izdatnejša in dolgoročno predvidljiva podpora države.

Med prednostnimi ukrepi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS izpostavlja:

• hitrejšo gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter vodnih zadrževalnikov;
• učinkovitejše upravljanje razpoložljivih vodnih virov;
• vlaganja v raziskave, razvoj, znanje in prenos novih tehnologij v prakso;
• prilagojeno obdelavo tal in izbor sort, odpornejših na sušo in visoke temperature;
• spodbujanje naložb v zaščito trajnih nasadov in drugih kmetijskih površin pred ekstremnimi vremenskimi pojavi;
• razširitev in večjo dostopnost kmetijskih zavarovanj;
• subvencioniranje zavarovalne premije za tveganje suše tudi za trajne nasade (sadovnjaki in vinogradi) in travinje;
• dolgoročno in sistemsko politiko prilagajanja celotne slovenske prehranske verige podnebnim spremembam.

The post Suša ogroža stabilnost prehranske verige first appeared on Media GZS.

Nov mehanizem prenehanja delovnega razmerja

Interventni zakon za razvoj Slovenije (ZIURS) z novim 119.a členom Zakona o delovnih razmerjih uvaja poseben mehanizem prenehanja pogodbe o zaposlitvi ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

Ureditev prinaša večjo pravno predvidljivost, saj določa, da pogodba o zaposlitvi ob nastopu zakonsko določenih pogojev preneha veljati po samem zakonu. S tem se vzpostavlja jasen okvir za zaključek delovnega razmerja, ki je vnaprej znan obema pogodbenima strankama.

Možnost nadaljevanja zaposlitve ostaja odprta

Nova ureditev pa hkrati ohranja možnost, da delavec tudi po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino nadaljuje z delom. Delavec lahko najkasneje 90 dni pred predvidenim prenehanjem pogodbe pisno predlaga nadaljevanje delovnega razmerja.

Takšna rešitev spodbuja pravočasno komunikacijo med delavcem in delodajalcem ter preprečuje negotovost glede nadaljnjega statusa zaposlenega.

Predvsem pa taka rešitev rešuje vsaj del naraščajočega problema staranja prebivalstva in s tem tudi pomanjkanja delovne sile. Motivacija, da tisti, ki hočejo, nadaljujejo z delom, bo mimo prisile vsaj deloma ublažila pomanjkanje in vsaj deloma zmanjšala potrebo po zaposlovanju tujcev.

Ravnotežje med potrebami podjetij in pravicami delavcev

17 gospodarskih organizacij, povezanih v Gospodarskem krogu, podpira interventni zakon za razvoj Slovenije. V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da nova ureditev prinaša večjo urejenost prehoda v upokojitev in omogoča boljše kadrovsko načrtovanje. Delodajalci lahko pravočasneje načrtujejo prenose znanja, nasledstva in potrebe po novih zaposlitvah, delavci pa imajo jasno določeno možnost, da predlagajo nadaljevanje zaposlitve.

Pomembno je tudi, da zakon delavcu zagotavlja sodno varstvo. Če delodajalec predlog za nadaljevanje delovnega razmerja zavrne, lahko delavec v roku 30 dni od prejema odgovora uveljavlja sodno varstvo. S tem je zagotovljeno ustrezno ravnotežje med organizacijskimi potrebami delodajalca in varstvom pravic zaposlenih.

Jasna pravila prispevajo k stabilnejšemu trgu dela

Predvidljiva ureditev prenehanja in morebitnega nadaljevanja delovnega razmerja ob upokojitvi lahko prispeva k večji stabilnosti trga dela, boljšemu načrtovanju kadrovskih potreb ter učinkovitejšemu prenosu znanja med generacijami. Prav jasna in enostavna pravila so eden od pomembnih pogojev za učinkovito delovanje trga dela in dolgoročno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog: intervencijski zakon prinaša več predvidljivosti pri prehodu iz zaposlitve v upokojitev first appeared on Media GZS.

Preberite več na spletni strani Analitike GZS TUKAJ ˃˃

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Cene kmetijskih pridelkov pod vplivom El Niña first appeared on Media GZS.