Gospodarstvo potrebuje predvidljivo okolje, da bo lažje načrtovalo in vlagalo, med ključnimi ukrepi za rast produktivnosti pa je tudi kapica na prispevke, verjame generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, poziva. Ob zgodbah o izkoriščanju delavcev jo je sram, Boris Mijič pa ne bi smel biti poslanec, meni.

Nedavna objava statističnega urada, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila petodstotno medletno gospodarsko rast, je “izredno lepa novica”, je pogovor za STA začela Nahtigal. “Drastičen dvig” je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), sogovornica pa je zadovoljna, da je bila rast zabeležena v več sektorjih.

Kot posebej pozitivno je izpostavila rast investicij, zlasti v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, okrepila se je stanovanjska gradnja, povečali so se nakupi transportnih sredstev, gradbene mehanizacije ter drugih strojev in opreme, povečala se je potrošnja gospodinjstev … “Glede na to, da smo zelo izvozno naravnana država, me posebej veseli, da se je kar dobro popravil tudi izvoz,” je poudarila.

Je pa opomnila, da so bili gospodarski trendi v zadnjih štirih letih v upadanju in da so tudi obeti v luči vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter suše zelo negotovi. Posledično med drugim pričakuje podražitev energentov. Slovenija je na tem področju ranljiva, saj je pri plinu in naftnih derivatih popolnoma odvisna od uvoza, je dejala.

Pri elektriki je stanje nekaj boljše, saj smo zaradi lastnih proizvodnih kapacitet lahko bolj samozadostni, “je pa treba vedeti, da Slovenija ne tekmuje samo znotraj Evrope, temveč zlasti z Azijo in ZDA, kjer so cene bistveno bolj ugodne kot v Evropi”, je nadaljevala. Poleg tega je tudi učinkovitost evropskih držav pri pripravi ukrepov v podporo industriji različna, je dodala.

Slovenija, ki je po stopnji industrializacije tretja v Evropi, je bila pri delnem kritju visokih stroškov električne energije ob energetski krizi prepočasna. Prehitele so nas Nemčija, Francija, Avstrija, pa tudi Italija, Poljska, Češka, je navedla in izrazila upanje, da bo država pri aktivaciji ukrepov na področju naftnih derivatov, če bo ta potrebna, reagirala hitreje.

Država je sicer gospodarstvu leta 2023 zagotovila okoli milijardo evrov spodbud in pomoči, tudi za leti 2024 in 2025 jih je predvidela za po okoli 700 milijonov evrov. Generalno direktorico GZS moti, da te subvencije spremlja negativna konotacija.

“Podjetja v svojih državah podpira večina držav, Slovenija pa je po subvencijah podjetjem v deležu BDP šele na 15. mestu v EU. Poglejte, koliko raznoraznih pomoči so deležna podjetja na Kitajskem ali v ZDA,” se je odzvala. “Te subvencije niso pomoč kar tako, ampak so za zelo ciljane ukrepe. Če želimo razvijati vesoljske tehnologije ali biotehnologijo, potem moramo veliko vlagati v raziskave in razvoj. Če so zastavljene tako, da dosežejo preboj, se državi skozi davke povrnejo večkratno,” je utemeljila.

Se mora pa ob tem po njenih besedah zagotoviti tudi predvidljivo poslovno okolje. Pod prejšnjo vlado je naštela 15 novih obremenitev, uvajalo se jih je z danes na jutri, je opozorila. Na tak način sta bili pred volitvami sprejeti odločitvi o zimskem regresu, ki bo po njenih pričakovanjih ostal, in velikem skoku minimalne plače, o čemer naj ne bi smel odločati samo minister, pristojen za delo.

“Če je okolje predvidljivo, se lahko prilagodiš, veš, koliko lahko vlagaš, če pa ni, potem del prihraniš in ne investiraš v raziskave in razvoj. S tem izgubljaš dvakrat,” je posvarila Nahtigal. Če so razmere predvidljive, je tudi subvencij manj, je prepričana.

Tudi zato so v GZS pripravili gospodarski program Made in Slovenia 2035, s katerim se zavzemajo prav za usmeritev na področja, “na katerih lahko posegamo po zvezdah”, to so farmacija in biotehnologija, IKT, avtomobilska industrija, elektroindustrija, industrija materialov, živilska industrija, lesna industrija, logistika in gradbeništvo.

“Zdaj bi se morali vsi deležniki v politiki skupaj z gospodarstvom usesti za mizo in pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva, ki bo širši od mandata ene vlade. Na tej podlagi bi morali nato oblikovati še širši družbeni program,” verjame sogovornica.

Spregovorila je tudi o nujno potrebnih kratkoročnih ukrepih. Zadovoljna je, da je aktualna vlada veliko večino ukrepov, ki so jih predlagali v GZS, že zapisala v koalicijsko pogodbo, “zdaj pa je čas za njihovo uresničitev”.

Omenila je davčno razbremenitev, saj da so davki po “drastičnem zvišanju v zadnjih štirih letih” velika cokla, in v tej luči pa potrebo po kapici na socialne prispevke, poleg tega pa še debirokratizacijo, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, pomoč podjetjem pri uvajanju digitalizacije in umetne inteligence, konkurenčno ceno elektrike, kontinuirano vlaganje v raziskave in razvoj.

V zvezi s pomisleki sindikatov, da kapica pri 7500 evrih bruto, kot je zastavljena v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ne bi zajela razvojnega kadra, je ponovila, da ta znesek razumejo kot prvi korak. V GZS se zavzemajo za postopno znižanje na 6000 evrov, s čimer naj bi dosegli tudi želene kadre. Zavrnila je še strahove, da bi kapica načela solidarnostni sistem, ter navedla, da brez tovrstnih ukrepov ne bo krepitve produktivnosti in dodane vrednosti, posledično pa tudi ne socialne države.

Interventni zakon, ki ga jeseni najverjetneje čaka referendum, bodo še naprej podpirali, je napovedala. Koristi bi prinesel ne le gospodarstvu, temveč vsakemu zaposlenemu, je zatrdila. V zakonu je med drugim kot pozitivno izpostavila še prejemanje polne pokojnine, četudi bi delavec ostal v delovnem razmerju, očitke sindikatov o prisilnem upokojevanju pa je zavrnila, saj da delodajalci vedno želijo obdržati dobre zaposlene.

Glede omnibus tehnike je generalna direktorica GZS ocenila, da “ni najbolj posrečena”, a se je je posluževala tudi prejšnja vlada in je v praksi tudi drugod po Evropi. Strinja se, da bi verjetno kakšen ukrep uspešneje spravili v življenje prek novel matičnih zakonov in obravnave v socialnemu dialogu, vidi pa v poskusu skupnega nabora v enem zakonu željo po hitri pomoči gospodarstvu.

Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi posledice 900 milijonov evrov globoke javnofinančne luknje, ki naj bi jo po oceni fiskalnega sveta izvrtal interventni zakon, ob tem pa še 700 milijonov evrov dodatnih odhodkov, predvidenih v osnutku rebalansa za letos, na koncu v obliki manj finančnih in drugih ukrepov čutilo tudi gospodarstvo, je odgovorila pritrdilno. A hkrati verjame, da so vladajoči v preteklih letih “skrbno spremljali, kako padamo po konkurenčnosti in zakaj, zato mislim, da bodo z zelo tresočo roko sprejemali ukrepe, ki bi se v gospodarstvu slabo končali”.

Pogovor je nanesel tudi na novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi v koaliciji delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. “To bi zagotovo pomenilo neko razbremenitev delodajalca, zaposlenemu pa omogočilo zasebnost informacije, ali je član sindikata ali ne. Mi sicer nimamo nekih problemov s tem,” je komentirala Nahtigal. To vprašanje bi se dalo urediti tudi v kolektivnih pogajanjih, je menila. Ni pa za nagajanje sindikatom, je zatrdila.

Kot je podčrtala, je velika zagovornica socialnega dialoga. “Po 35 letih samostojne države bi morali biti tako zreli, da bi se znali dogovoriti o ključnih vsebinah, kot je nacionalni program ne le gospodarskega, temveč tudi socialnega razvoja države,” je pozvala. Vlada mora ta dialog, če želi preprečiti izstope iz Ekonomsko-socialnega sveta, kakršnim smo bili priča zadnja leta, “absolutno dobro voditi”.

V Sloveniji sicer po njenih besedah manjkajo vrednote, kot so spoštovanje in sodelovanje. Glede na širše dogajanje v svetu zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, je izpostavila. “Če imamo radi svojo državo, moramo to pokazati z vzorom. To je absolutno vloga tako politike kot sindikatov in gospodarstvenikov. Vsi moramo stremeti k temu povezovanju, pogledati, v kateri smeri nam bo šlo najboljše, in nato vsak na svojem področju prispevati k razvoju največ, kar lahko,” je odločna.

Sogovornica si želi, da bi v Sloveniji tako, kot cenimo kulturnike in športnike, cenili tudi uspešne gospodarstvenike.

Odmevne zgodbe o kršitvah pravic tujih – in tudi domačih – delavcev je medtem pospremila z besedami, da bi “človek ob njih zajokal”. “Sram me je. In spet sem pri vrednotah – ali smo kot družba res tako nizko padli, da nam človeško življenje ni sveto?” je bila neposredna.

Obsodila je tudi ravnanja poslanca Resnice Mijiča, katerega podjetje Progros, ki ga je nedavno sicer brezplačno prenesel na Roka Snežiča, dolguje delavcem, Finančni upravi RS in kooperantom podjetja. Je primerno, da ima Slovenija poslanca, katerega sporne podjetniške prakse je zaznal že Inšpektorat RS za delo, hkrati pa je tudi v predkazenskih postopkih? “Če je vse to res, ni primerno. Nimam vzvoda, da karkoli spremenim, a imamo pristojne organe za odkrivanje kršitev in prav je, da ustrezno ukrepajo. Mi je pa žal, da je to sploh možno,” je odgovorila.

Nahtigal je bila sicer nedavno izvoljena za drugi mandat na čelu GZS, ki ga bo nastopila januarja. Zadovoljna je, da njihova zbornica glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v gospodarstvu in širši javnosti uživa velik ugled, največji med delodajalskimi organizacijami. Stabilno je tudi članstvo.

Avtor: Slovenska tiskovna agencija.