Slovenija je pred velikim izzivom: kako zagotoviti učinkovito in dostopno financiranje za zeleni prehod, pri čemer ima gradbeni sektor ključno vlogo. Nacionalna konferenca, ki je 12. junija združila preko 80 udeležencev iz vrst industrije, raziskovalnih institucij, ministrstev, občin, investicijskih skladov in nevladnih organizacij, je odprla ključno razpravo o financiranju trajnostnih in energetsko učinkovitih naložb v zasebnem in javnem sektorju. Jasno so bila jasno artikulirana pričakovanja, predvsem pa ovire, ki še vedno zavirajo pospešitev investicij. Dogodek je potrdil, da obstaja v Sloveniji jasen strokovni konsenz o tem, kaj je treba storiti, mora pa operativna izvedba temu slediti. Udeleženci so soglašali, da zares ključni izzivi niso več povezani z ozaveščenostjo ali pomanjkanjem strategij, temveč s počasno odzivnostjo sistema, razdrobljenostjo pristojnosti in premajhnim občutkom za operativno realnost na terenu. Izpostavljena je bila nujnost hitrejše odzivnosti na vseh ravneh gradbenega ekosistema, pa tudi kreiranje celovitih sistemskih in strukturnih rešitev, ki bodo omogočile predvidljivo, stabilno in ekonomsko vzdržno delovanje tudi za večja podjetja in kompleksnejše industrijske projekte večjega merila.
Gradbeni in energetski sektor se mora odločiti, država pa ga podpreti – prelomnica?
V uvodnem delu dogodka so Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič z GZS ter državni sekretar na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl poudarili, da Slovenija potrebuje povezan ekosistem za razvoj in izvedbo trajnostnih projektov. Strinjali so se, da mora država prevzeti vlogo spodbujevalca in povezovalca – ne le z zakonodajo, temveč tudi z operativno in tehnično podporo.
Potencial financiranja obstaja – izziv ostaja izvedba
V osrednjem strokovnem sklopu so strokovnjaki predstavili obstoječe vire financiranja in instrumente – od Holdinškega sklada SID banke do nacionalnih mehanizmov v okviru prenovljenega NEPN. Dr. Marko Kirn (SID banka) je izpostavil, da je Slovenija v preteklih letih imela na voljo evropska sredstva, ki bi v okviru Sklada skladov morala biti posredovana upravičencem kot ugodni krediti. Ta sredstva znotraj Sklada skladov niso bila v celoti porabljena. Vzroke gre med drugim pripisati (pre)ozko opredeljeni ciljni skupini končnih upravičencev in upravičenih stroškov ter hkratnega ponujanja nepovratnih oblik pomoči s strani države tej isti ciljni skupini upravičencev. Mag. Stane Merše (IJS CEU) je opozoril, da bo za dosego ciljev NEPN do leta 2030 potrebnih vsaj 18 milijard evrov, kar zahteva sistematično usklajevanje sredstev, projektov in zmogljivosti.
Mag. Erik Potočar (MOPE) je predstavil nove smernice Zakona o učinkoviti rabi energije (ZURE), ki med drugim uvaja tudi renovacijske potne liste, ukrepe proti energetski revščini in pristope za prenovo kulturne dediščine. V razpravi je zazvenela skupna ugotovitev: dostop do sredstev obstaja, a so pogoji pogosto prezahtevni, razpisi nepregledni, komunikacija med institucijami in investitorji pa premalo učinkovita.
Krožno gradbeništvo ostaja neizkoriščena priložnost
Prva okrogla miza o krožnem gradbeništvu, ki jo je vodila dr. Sabina Jordan (ZAG), je pokazala, da so zakonodajne ovire za uporabo sekundarnih surovin in bioosnovanih gradbenih proizvodov še vedno velike. Direktorica GZS-Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar je poudarila, da trenutna praksa pri razvrščanju gradbenih odpadkov in njihovi obravnavi ne sledi realnim možnostim za ponovno uporabo. Katja Bučan (GZS) je izpostavila, da javna naročila še vedno ne znajo prepoznati vrednosti trajnostnih gradbenih proizvodov, saj okoljska merila niso sistematično vključena. Dr. Alenka Mauko Pranjič (ZAG) pa je prikazala praktične ovire proizvajalcev – postopke pridobivanja okoljskih izjav (EPD), nejasnosti glede klasifikacije proizvodov in pomanjkanje zmogljivosti za testiranja močno zavirajo uvajanje novih materialov na trg.
Finančni instrumenti zahtevajo večjo prilagodljivost
Druga okrogla miza, pod vodstvom dr. Gašperja Stegnarja in mag. Tomaža Faturja (IJS CEU), je bila osredotočena na izzive pri oblikovanju kombiniranih finančnih modelov. Tadeja Kovačič (Eko sklad) je predstavila pilotne primere, kjer so bile uspešno kombinirane subvencije in ugodna posojila. Vendar pa je praksa pokazala, bo treba za doseganje ciljev povečati obseg namenjenih sredstev, da je treba delati na novih ugodnih in transparentnih instrumentih za VSS, na prilagajanju instrumentov, ki so že v ponudbi za etažne lastnike ter na novih pilotnih projektih celovitih prenov VSS, promociji dobrih praks, one stop shopih tudi za VSS, informiranju in ozaveščanju etažnih lastnikov, financiranju tehničnih, projektnih dokumentacij za prenove VSS »na zalogo«. Ljubo Germič iz Energetske zbornice Slovenije pa je opozoril na premalo spodbud za razvoj daljinskega ogrevanja, kjer bi morala država prevzeti vlogo nosilca začetnih vlaganj, da bi sprožila nadaljnje zasebne investicije.
Potrebni ukrepi – kaj predlaga strokovna javnost?
Na dogodku so bila oblikovana jasna priporočila:
– Vzpostavitev enotne kontaktne točke za investitorje v energetsko učinkovitost, ki bi vključevala svetovanje, projektno pripravo in podporo pri prijavah.
– Poenostavitev razpisnih postopkov ter boljša vnaprejšnja napoved razpoložljivih sredstev.
– Uvedba garancijskih mehanizmov in revolving skladov za zasebne investitorje.
– Spodbujanje trga za trajnostne gradbene proizvode z usmerjenimi javnimi naročili.
– Močnejša vloga države kot »sidrnega vlagatelja«, zlasti pri velikih sistemskih prenovah.
Slovenija mora nujno preiti iz faze deklarativnih strateških dokumentov v fazo dejanske implementacije v realnih razmerah slovenske gradbene in podjetniške sfere. Posebno pozornost je treba nameniti odpravi administrativnih, pravnih in institucionalnih ovir, ki že blokirajo nemoteno izvajanje finančnih tokov, zlasti v okviru črpanja že razpoložljivih sredstev EU, namenjenih za energetsko učinkovitost, trajnostno gradnjo in zeleni prehod. Minevanje časa ni nevtralna kategorija – vsak mesec zamude pomeni izgubo investicijskega zagona, poslovnih priložnosti in razvojnega kapitala.
Slovenija ima priložnost – in tudi odgovornost –, da iz razvojnega zastoja preide v pametno pospeševanje projektov. Naša skupna naloga je, da z znanjem, sodelovanjem in pogumom odstranimo ovire ter omogočimo resnične premike na poti k trajnostni, krožni in konkurenčni prihodnosti.
GZS ZGIGM si bo skupaj z ZAG in IJS ter partnerji prizadevala, da bodo današnja spoznanja prešla v konkretne ukrepe – s ciljem ustvariti učinkovito, zeleno in konkurenčno gradbeništvo, še zlasti preko povezovanja deležnikov in nabora vsebin, izpostavljenih v okviru SCKG: Slovenskega centra za krožno gospodarstvo.
Dogodek so v okviru evropskih projektov RENOINVEST in SMAFIN EXPANDED, ob podpori Ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, organizirali Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG), GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM) ter Institut »Jožef Stefan«, Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU).
Vir: GZS ZGIGM
