Slovenija sodi po mednarodni primerjavi podatkov o davčnem primežu pri plačah zaposlenih v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Zaradi v zadnjih treh letih uvedenih sprememb zakona o dohodnini in sprejetih dodatnih davkov ter prispevkov bodo zaposleni s povprečno bruto plačo v obdobju 2023-2026 prikrajšani za 3.600 evrov neto, zaposleni z 2-kratnikom povprečne plače pa kar za 5.200 evrov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) opozarja vlado na nevzdržne dodatne obremenitve podjetij v Sloveniji in nujno razbremenitev plač zaposlenih. GZS je v luči razprave o razbremenitvi stroškov dela pripravila fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine, ki bi prinesle zaposlenim višje plače.
»Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo,« je jasna Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Podjetja v Sloveniji so bila v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev s strani države. »Tudi plače zaposlenih so nadpovprečno obremenjene z davki in prispevki. In medtem ko so v drugih evropskih državah zmanjševali prispevke in davke, jih je pri nas vlada že takoj po prihodu zvišala. Z novimi spremembami, ki se napovedujejo na področju pokojninske in zdravstvene reforme, ocenjujemo, da bodo plače še dodatno obremenjene. Poleg visokih obremenitev plač in podjetij z novimi prispevki in davki pa so eden glavnih problemov tudi visoke cene električne energije. Od vlade, v kateri sedijo energetski strokovnjaki, smo pričakovali učinkovito ukrepanje, ki bi prineslo sprejemljive cene tako za gospodinjstva kot za podjetja,« pojasnjuje Nahtigalova in dodaja: »Takšno poslovno okolje vodi le k slabšemu poslovanju podjetij, izgubi delovnih mest, nižjim plačam in slabšemu življenjskemu standardu nas vseh.« GZS je zato opravil analizo, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo njihove plače. »Ta je pokazala, da bodo zaposleni z minimalno bruto plačo zaradi do sedaj sprejetih dodatnih davkov in prispevkov (vključno z dolgotrajno oskrbo) izgubili od 2023 pa do prihodnjega leta 2.100 evrov neto dohodka, zaposleni s povprečno plačo 3.600 evrov in zaposleni z 2-kratnikom plače 5.200 evrov,« je jasna Vesna Nahtigal.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem izpostavil, da so davčni primež oziroma »davki in prispevki, ki neposredno vplivajo na neto plačo zaposlenih v obdobju 2023-2026 v Sloveniji porasli, kar je posledica sprejema treh zakonskih podlag, ki so bile spremenjene v mandatu aktualne vlade.« Tako se je s spremembo Zakona o dohodnini novembra 2022, ki je stopila v veljavo v začetku 2023, razveljavila napovedan postopen dvig splošne olajšave, dvignila se je stopnja obdavčitve v petem dohodninskem razredu (s 45 na 50 %), poleg tega pa ni prišlo do usklajevanja olajšav in razredov dve leti zapored. Nato je bil uveden prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo začel veljati s 1. 7. 2025, in sicer v višini 1 odstotne točke za delodajalca in 1 odstotne točke za delojemalca. Prav tako se je prostovoljno zdravstveno zavarovanje preoblikovalo v obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki se bo s 1. 3. 2025 uskladil z medletno rastjo povprečne plače v predhodnem letu. Oba prispevka sta upoštevana tudi v izračunu primeža za leto 2025.
Podatki o gibanju davčnega primeža v Sloveniji med 2023 in 2026 tako kažejo, da naj bi se ta najbolj, za 3,2 odstotne točke, povečal pri prejemnikih minimalne plače, in sicer s 37,2 % na 40,4 %. Pri prejemnikih povprečne plače naj bi se povečal za 2,8 odstotne točke s 43,3 % na 46,1 %, pri prejemnikih 2-kratnika povprečne plače za 2 odstotni točki, z 48,1 % na 50,1 %.
Predlogi GZS za razbremenitev dela in njihov vpliv
Že scenarij aktualnih zakonskih podlag je takšen, da bistveno dviguje davčni primež pri vseh višinah plač. »Zato na GZS predlagamo fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine. Na področju dohodnine predlagamo avtomatsko usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plačo (trenutno je uskladitveni faktor 50 % do 100 %), ukinitev petega dohodninskega razreda (50 % stopnja) in razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost (oprostitev dohodnine do višine posameznikove povprečne plače, ne povprečne plače v RS). Na področju socialnih prispevkov pa predlagamo zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo vsaj za leto dni in uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače (3.800 EUR), kar je primerljivo z Nemčijo, ki je kljub temu dejstvu socialna država. Nad višino bruto plače pri 3.800 EUR se tako socialni prispevki ne bi več obračunali. Za izboljšanje blaginje prihodnjih upokojencev in zmanjšanje pritiska na pokojninsko blagajno pa predlagamo okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v 2. pokojninskem stebru (na 10 % povprečne bruto plače oz. 5.000 EUR letno), ki mora ostati prostovoljno, ter vzpostavitev 3. stebra po vzoru P-računov (t. i. varčevalni računi, kjer dolgoročno varčevanje ne bi bilo predmet obdavčitve),« je predloge za razbremenitev dela povzela generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšne razbremenitve plač zaposlenim s povprečno plačo omogočili višje plače za 112 eur že v letošnjem letu, v prihodnjem pa za 400 eur letno. S tem bi znižali davčni primež za 1,1 odstotno točko v letošnjem letu oziroma za 1,3 odstotne točke v naslednjem letu. Pri višjih plačah bi se davčni primež zmanjšal še nekoliko bolj, predvsem zaradi obstoječih razlik v davčnem primežu med povprečno in višjimi plačami in zaradi sledenja cilju spodbujanja produktivnosti.
Potencialni dodatni dvigi davčnega primeža
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril, da ti dvigi obremenitev plač ne vključujejo možnih dodatnih socialnih prispevkov, ki bi lahko dodatno dvignili davčni primež ter bi še bolj obremenili plače zaposlenih. V okviru sprememb pri pokojninski zakonodaji se morda obeta izenačitev prispevnih stopenj pokojninskega in invalidskega zavarovanja (PIZ) in obvezen 2. pokojninski steber. Prav tako bi se lahko obvezni zdravstveni prispevek, ki je trenutno enak za vse, preoblikoval v prispevno stopnjo ali delno diferencirano lestvico, kar bi še povečalo davčni primež. »Te naštete spremembe imajo potencial dviga davčnega primeža za dodatnih 10 odstotnih točk. S tem bi se Slovenija zanesljivo zavihtela na 1. mesto med državami po obremenitvi dela, kar bi bilo nepredstavljivo,« je bil jasen.
Dodatne obremenitve gospodarstva
»Če pogledamo širšo sliko obremenitev gospodarstva, je ena stvar jasna. Obremenitev je vedno več. Na razbremenitve, ki jih je vlada že ob začetku mandata obljubljala, pa še kar čakamo,« je dejal Gorenšček.
Tako so v letu 2024 stopile v veljavo številne druge obremenitve gospodarstva, pri čemer je med najpomembnejšimi izpostavil dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb, ki je bila povišana za 3 odstotne točke za obdobje petih let. Za takšno obdobje je uveljavljen tudi 0,2-odstotni davek na bilančno vsoto bank, ki omejuje rast kreditiranja podjetij. Od začetka 2024 se je podaljšalo obdobje kritja nadomestila pri bolezninah v breme delodajalca z 20 na 30 dni, dodatno pa je bila uveljavljena omejitev najvišjega bolniškega nadomestila, in sicer na 2,5-kratnik povprečne plače v RS. Od leta 2024 se je poslabšala tudi davčna obravnava dohodkov napotenih delavcev, v letošnjem letu pa se je dvignil tudi DDV na sladke pijače.
Mednarodna primerjava davkov in prispevkov na plače
Mednarodne primerjave kažejo, da so plače v Sloveniji med najbolj obremenjenimi z davki in prispevki. Ena od prvih odločitev vlade v tem mandatu je bila v novembru 2022 odprava ugodnejše obdavčitve plač v starem zakonu o dohodnini, nato so bili uvedeni še dodatni prispevki. Vse to je dvignilo t. i. davčni primež. V letu 2023 so bile slovenske povprečne plače na 7. mestu med državami OECD po obremenitvi, saj je na socialne prispevke in dohodnino odpadlo dobrih 43 % celotnih stroškov dela. V zadnjih desetih letih (do leta 2023) se je ta obremenitev povečala za 1 odstotno točko, medtem ko je v povprečju v državah OECD in 22 evropskih državah, članicah OECD, upadla. Visok davčni primež negativno vpliva na delovno aktivnost in konkurenčnost, zato se v večini držav OECD sčasoma znižuje. Če bi se davčni primež v Sloveniji znižal na povprečje OECD, bi bila povprečna mesečna neto plača v Sloveniji višja za 200 EUR, kar pomeni da bi zaposleni na leto prejel 2.400 EUR več. V letu 2024 je davčni primež v Sloveniji zrasel za dodatne 1,4 odstotne točke, kar bo Slovenijo verjetno uvrstilo na 6. mesto po obremenitvi. V letu 2025 se bo z uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo davčni primež še povečal. Tudi pri 1,6-kratniku povprečne bruto plače (3.780 EUR) je bil v letu 2023 davčni primež v Sloveniji višji za 5 odstotnih točk glede na srednjo OECD državo in za 2,3 odstotne točke glede na srednjo državo EU-22, ki je tudi članica OECD.
