Močno gospodarstvo je eden ključnih pogojev, da lahko država ljudem zagotavlja razvojne priložnosti, kakovostne javne storitve in dolgoročno varnost.

V času geopolitičnih pretresov, gospodarske negotovosti in hitrih tehnoloških sprememb se Slovenija znova srečuje z vprašanjem, kakšen razvojni model potrebuje za prihodnje desetletje. V ospredju ni le vprašanje, kakšno gospodarstvo si želimo, temveč tudi, kakšno državo želimo zgraditi. Bo Slovenija znala svoje znanje, podjetja, ljudi, naravne vire in industrijsko tradicijo povezati v razvoj, ki bo ustvarjal več vrednosti doma? Ali pa bo zaradi nepredvidljivega okolja, počasnih postopkov in pomanjkanja jasne razvojne smeri vse težje izkoriščala priložnosti, ki se odpirajo v globalnem gospodarstvu?

Razpravo o gospodarstvu pogosto zožimo na davke, stroške dela, energijo in konkurenčnost. Vsa ta vprašanja so pomembna, vendar gospodarstvo ni ločeno od vsakdanjega življenja ljudi. Od njegove moči so odvisni kakovostna delovna mesta, plače, razvoj regij, vlaganja v znanje in tehnologije, pa tudi dolgoročna sposobnost države, da skupaj z zaposlenimi v javnem sektorju zagotavlja šolanje za naše otroke, skrb za starejše in bolne ter socialno šibke.

Brez uspešnih podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo, izvažajo in vlagajo v razvoj, je težje zagotavljati stabilne vire za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, infrastrukturo in druge javne sisteme. Gospodarski razvoj je zato širše družbeno vprašanje: vprašanje priložnosti za mlade, varnosti zaposlenih, kakovosti življenja in prihodnosti socialne države.

Slovenija ne začenja iz nič

Slovenija ima številne razvojne prednosti. V preteklih desetletjih je zgradila močno izvozno gospodarstvo, razvila uspešna podjetja in se vključila v mednarodne verige vrednosti. Na številnih področjih ima znanje, proizvodne izkušnje, inovativna podjetja in ljudi, ki že danes ustvarjajo rešitve za globalne trge.

Te prednosti se kažejo na zelo različnih področjih. Slovenska podjetja so vključena v zahtevne mednarodne avtomobilske in industrijske verige, farmacija in biotehnologija povezujeta raziskave z napredno proizvodnjo, logistika in gradbeništvo pa zagotavljata infrastrukturo in pretočnost države. Materiali, krožno gospodarstvo, agroživilske verige, lesna industrija in digitalne tehnologije kažejo, da prihodnji razvoj ne bo odvisen od ene same panoge, ampak od njihove medsebojne povezanosti.

Posebno povezovalno vlogo imajo digitalne tehnologije. Umetna inteligenca, podatkovne rešitve in avtomatizacija niso več le tema ene panoge, ampak orodja, s katerimi lahko podjetja in javni sistemi izboljšujejo produktivnost, procese in storitve.

Prav v medsebojni povezanosti teh področij je ena ključnih razvojnih priložnosti. Vse slovenske industrije potrebujejo materiale, digitalne tehnologije, raziskave, podatke, dobro logistiko, predvsem pa bodo za vse ključni kadri in ustrezno podporno okolje z večjo konkurenčnostjo. Razvoj gospodarstva zato ni seštevek posameznih panog, ampak sistem medsebojno povezanega znanja, proizvodnje, infrastrukture in ljudi.

Potencial še ni razvojni preboj

Toda razvojne osnove same po sebi še ne zagotavljajo preboja. Slovenska podjetja lahko imajo znanje, izdelke, kupce in ambicije, vendar se velike razvojne odločitve ne sprejemajo v praznem prostoru. Nova proizvodnja, raziskovalni center, širitev dejavnosti ali zaposlitev visoko usposobljenih ljudi so vedno tudi izraz zaupanja v okolje, v katerem podjetje deluje.

V globalni konkurenci ne tekmujejo samo podjetja, temveč tudi poslovna okolja. Pri odločanju o investiciji niso pomembni le stroški proizvodnje, ampak tudi stabilnost poslovnega okolja, hitrost postopkov, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov, podpora raziskavam in odnos države do razvoja. Če so postopki predolgi, pravila nepredvidljiva, energija nekonkurenčna in je kadrov premalo, lahko tudi dobre razvojne priložnosti izgubijo zagon ali se preselijo v okolja, kjer jih je mogoče uresničiti hitreje.

V ta okvir se umešča program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki z različnih področij. Njegova vrednost ni le v posameznih ukrepih, ampak v tem, da pokaže, kje ima Slovenija razvojne prednosti in kaj mora narediti, da jih spremeni v širšo korist. Program ključna razvojna področja povezuje z investicijskim potencialom približno 19 milijard evrov do leta 2035. Vprašanje je, ali bo Slovenija znala ta vlaganja podpreti, pospešiti in usmeriti v večjo vrednost, ustvarjeno doma.

Ljudje kot temelj prihodnjega razvoja

Skoraj vsaka razvojna zgodba se na koncu sreča z istim vprašanjem: kdo bo razvoj ustvarjal. Slovenija potrebuje raziskovalce, inženirje, razvijalce, tehnike, mojstre, strokovnjake za umetno inteligenco, logistiko, gradbeništvo, biotehnologijo, materiale in proizvodnjo hrane. Potrebuje tudi izobraževalni sistem, ki bo bolje razumel, kam se premikata tehnologija in gospodarstvo, ter okolje, v katerem bodo znanje, ustvarjalnost, delo in ambicija prepoznani kot pomembne družbene vrednote.

Vprašanje kadrov zato ni le vprašanje izobraževanja, ampak tudi tega, ali Slovenija ponuja dovolj zahtevnih projektov, možnosti za razvoj in okolje, v katerem se znanje lahko uresniči. To pomeni kakovostna delovna mesta, možnosti za strokovno rast, sodelovanje pri mednarodnih projektih in sposobnost, da država talente ne le izobrazi, ampak jih tudi zadrži in privabi. Enako pomembno je povezovanje raziskovalnega okolja in podjetij. Prehod v višjo dodano vrednost ne nastane z večjo količino dela, ampak z boljšimi produkti, lastnimi tehnologijami, naprednejšimi procesi in sposobnostjo, da se raziskovalni dosežki prenesejo v prakso.

Razvoj kot skupni dogovor

Razvoj države pa ne more biti naloga samo podjetij, politike, izobraževalnega sistema ali raziskovalnih institucij. Preboj je mogoč samo, če se ti deli povežejo v skupno razvojno smer.

Močno gospodarstvo potrebuje učinkovito državo, učinkovita država pa podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost in prispevajo v skupne javne vire. Enako velja za odnos med podjetji, zaposlenimi, znanostjo, izobraževanjem in lokalnimi okolji. Razvoj nastane tam, kjer ti sistemi ne delujejo vsak zase, ampak sodelujejo. Uspeh razvojnih politik ni dosežen, če se priložnosti koncentrirajo samo v nekaj središčih, drugi deli države pa izgubljajo ljudi, delovna mesta in razvojno perspektivo. Številne industrijske, agroživilske, logistične in lesnopredelovalne dejavnosti imajo močno regionalno razsežnost, zato je razvoj gospodarstva tudi vprašanje skladnejšega razvoja države.

Razvoj prihodnosti temelji na novih tehnologijah, človeški razvojni miselnosti in sodelovanju FOTO: GZS

Do leta 2035 se bo pokazalo, ali bo Slovenija znala svoje prednosti povezati v razvojni preboj. Odgovor ne bo odvisen od enega programa, ene vlade ali ene panoge, ampak od sposobnosti, da se kot družba dogovorimo o smeri.

Gre za odločitev za državo, ki spodbuja razvoj, povezuje gospodarstvo, znanost, izobraževanje, javni sektor in lokalna okolja ter ustvarjeno vrednost vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, javne storitve in višjo blaginjo.

Zato razprava o gospodarskem razvoju ne sme ostati obrobna tema. Postati mora ena osrednjih nacionalnih prioritet. Ne zato, ker bi bilo gospodarstvo cilj samo po sebi, ampak zato, ker brez močnega, inovativnega in konkurenčnega gospodarstva ni stabilne socialne države, dolgoročne blaginje in samozavestne prihodnosti.

Kako lahko znanje, podjetja in ljudje skupaj ustvarijo uspešnejšo prihodnost Slovenije? O tem si več preberite tukaj.