Predsednik GZS Tibor Šimonka je opozoril, da se slovensko gospodarstvo v zaostrenih geopolitičnih razmerah sooča z visokimi stroški energije, ki zmanjšujejo njegovo konkurenčnost.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Slovenija kot tretja najbolj industrializirana država Evrope z močno industrijo materialov le stežka konkurira tekmecem z nižjimi cenami energentov že na evropskem, kaj šele svetovnem trgu. Konkurenčna in zanesljiva oskrba mora zato postati ena osrednjih gospodarskih prioritet, energetska varnost pa strateška prioriteta naše države.«

Ob tem je opozoril tudi na predolge postopke umeščanja investicij v prostor: »Če za dovoljenje potrebujemo desetletje, ne varujemo prihodnosti. Zamujamo jo.« Po njegovih besedah mora država bistveno pospešiti postopke in zagotoviti pogoje za konkurenčno poslovanje industrije, ki ustvarja pomemben del slovenske dodane vrednosti. Pozdravil je napovedi vlade o hitrejšem odločanju in odpravljanju administrativnih ovir, odločen premik pa pričakuje tudi na ravni Evropske unije. Poudaril je, da odgovornost za razvoj ni le na strani politike. »Drznost, ki jo pričakujemo od države, moramo pokazati tudi pri lastnih odločitvah,« je dejal in gospodarstvenike pozval k vlaganjem v razvoj, inovacije in znanje ter sodelovanje z znanostjo.

Predsednik Vlade RS Janez Janša je v pogovoru povedal, da pogoji za stabilno poslovno okolje niso nekaj, kar bi morali na novo odkrivati. Slovenija je ena od 27 držav članic EU, zato ima na voljo širok nabor dobrih praks, iz katerih pa po njegovih besedah doslej ni dovolj črpala. Kot enega od ukrepov za večjo stabilnost je izpostavil uvedbo davčnega sidra v ustavo, ki bi določilo oziroma omejilo delež obremenitve prebivalstva in gospodarstva. Za takšno rešitev trenutno ni potrebne dvotretjinske večine. Drugi pomemben korak vidi v večji politični stabilnosti, ki bi jo po njegovem lahko dosegli tudi s spremembo volilnega sistema v večinskega ali kombiniranega. Ob tem je gospodarstvenike pozval k aktivnejšemu sodelovanju v javni razpravi. Ocenil je, da ima gospodarstvo precejšnjo realno moč, ki pa se v javnosti ne odraža dovolj. Poudaril je tudi pomen odkrite razprave o stanju v državi in konkurenčnosti. Kot temelj blaginje prebivalstva je izpostavil gospodarsko rast.

Glede zakona za razvoj Slovenije je poudaril, da ga sam ne razume kot interventni, ampak kot razvojni zakon. Po njegovih besedah ne gre zgolj za posamezne ukrepe, temveč za vprašanje razvojne smeri države. Slovenija ne bo konkurenčna, če ne bo znala prepoznati in samozavestno izpostaviti tistega, kar je uspešno in dobro. Posebej se je dotaknil obdavčitve dela in razvojne kapice. Po njegovih besedah je treba javnosti jasno predstaviti posledice posameznih rešitev, tudi z vidika možnosti, da mladi po končanem izobraževanju dobijo kakovostno in dobro plačano delo v Sloveniji, namesto da znanje in dodano vrednost ustvarjajo v tujini.

Glede cen energije je dejal, da mora Evropa uporabiti razpoložljive ukrepe za zagotavljanje znosnih cen energentov. Opozoril je, da Evropa ni energetsko samozadostna in zato ne more vplivati na vse zunanje dejavnike, med drugim na dogajanje na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini. Zeleni prehod je po njegovem za Evropo dolgoročno pomemben prav zaradi zmanjševanja odvisnosti od drugih, pri čemer je izpostavil tudi vlogo jedrske energije. Ocenil je, da lahko visoke cene energije evropski gospodarski položaj pomembno poslabšajo, vendar ga same po sebi ne bodo uničile.

Evropa pod izjemnimi pritiski. Za Slovenijo priložnosti tako znotraj Evrope kot širše.

Glavna ekonomista Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) dr. Beata Javorcik: »Visoki stroški energije, negotovost v mednarodni trgovini in staranje prebivalstva: Slovenija se sooča z enakim trojnim izzivom kot preostala Evropska unija. Rešitve bodo zahtevale čas, zato moramo ukrepati že danes,« je bila jasna

»Indija je priložnost, kakršna se Sloveniji ponudi le enkrat v generaciji, da si zagotovi rast in blaginjo za prihodnja desetletja. Ni le najhitreje rastoče veliko gospodarstvo, ogromen in vse večji trg za slovenske izdelke ter vir kakovostnega in cenovno dostopnega uvoza, temveč tudi zaupanja vreden partner na področju raziskav in razvoja, inovacij ter naložb. Obsežen bazen izobraženih in nadarjenih kadrov v Indiji lahko močno okrepi konkurenčnost slovenskega gospodarstva, velikost indijskega trga pa lahko slovenske tehnologije in inovacije ponese na svetovno raven. Slovenijo vabim, naj izkoristi priložnosti, ki jih ponuja Indija,« je dejal Amit Narang, veleposlanik Indije v Sloveniji.

Udeležence je nagovoril tudi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Češke republike Petr Macinka. Meni, da lahko obe državi skupaj okrepita svoj glas v evropski gospodarski razpravi ter si prizadevata za dostopnejšo energijo, enostavnejšo evropsko zakonodajo, resnično delujoč enotni trg in industrijsko politiko, ki upošteva gospodarsko realnost. Izrazil je prepričanje, da si moramo prizadevati za Evropo, ki bo sposobna ustvarjati novo blaginjo za prihodnje generacije. »Evropa ima še vedno ogromen potencial. Imamo nadarjene ljudi, bogate industrijske izkušnje, znanstveno odličnost in enega največjih skupnih trgov na svetu. Ni nujno, da bo naša prihodnost zgodba o gospodarskem nazadovanju. Verjamem, da lahko Češka republika in Slovenija s skupnimi prizadevanji pomembno prispevata k uresničitvi teh ciljev,« je dodal.

Gospodarstveniki o stabilnosti in razvojni preboj slovenskega gospodarstva

Mateja Lavrič (RRC) je opozorila na skrito ceno dolgotrajne negotovosti, zaradi katere podjetja podobno kot ljudje preidejo v ‘način preživetja’: postanejo previdnejša, odlašajo z odločitvami in se težje odločajo za tveganje, ki je nujno za inovacije. Podjetja po njenih besedah ne potrebujejo sveta brez sprememb, temveč občutek smeri in stabilnosti. Prav zato je sodelovala pri programu Made in Slovenia 2035, saj verjame, »da se lahko kot država dogovorimo o ključnih razvojnih usmeritvah, ki bodo veljale dlje od enega mandata.« Inovacije ne nastajajo iz strahu, temveč iz poguma. »Če želimo bolj zdrava podjetja, moramo ustvariti bolj zdravo poslovno okolje, v katerem lahko podjetja sprejemajo pogumne odločitve, ker vedo, da se pravila igre ne spreminjajo vsakih nekaj let,« je bila jasna.

Dr. Aleš Ugovšek (M Sore) je stabilnost ponazoril z izkušnjo podjetja ob izpadu digitalne infrastrukture. Poudaril je, da prava odpornost ne temelji na herojskem reševanju težav v zadnjem trenutku, temveč na njihovem pravočasnem predvidevanju in preventivnem ukrepanju. Enako po njegovem velja za državo: stabilno poslovno okolje ne pomeni, da se razmere ali zakonodaja ne spreminjajo, temveč da imajo podjetja jasna pravila, predvidljive pogoje in dolgoročno razvojno usmeritev. »Največja konkurenčna prednost držav in podjetij ni hitrost reševanja problemov, ampak sposobnost, da probleme opazimo dovolj zgodaj, da jih sploh ni treba reševati.« Slovenija zato po njegovem potrebuje enotno, dolgoročno in stabilno vizijo, ki presega posamezne politične mandate in podjetjem omogoča, da vedo, na kakšno poslovno okolje lahko računajo čez pet, deset ali petnajst let. »Gospodarstvo pri tem ne stoji nasproti državi. Ravno nasprotno – gospodarstvo državi ponuja roko.«

Marta Kelvišar (Adria Dom) je opozorila, da so ob ohlajanju trgov predvidljivost zakonodaje, davčno okolje in hitrost odločanja še pomembnejši, saj neposredno vplivajo na ceno, investicije in sposobnost podjetij, da tekmujejo na mednarodnih trgih. Zato, kot pravi, »potrebujemo stabilnost. Od Slovenije si želimo sidro, nekaj trdnega, na kar se lahko zanesemo, ko je svet okoli nas nepredvidljiv. Stabilnost ni politični slogan, ampak številka na naši ponudbi. Je tisto, kar nam omogoča vlagati v ljudi, znanje in razvoj.« Ob tem je poudarila, da mora Slovenija izboljšati tudi pogoje za razvoj manj razvitih regij, z boljšo infrastrukturo, davčnimi razbremenitvami in manj birokracije. Gre za ukrep iz programa Made in Slovenia 2035, zapisano tudi v koalicijski pogodbi. Cilj po njenih besedah ni življenje od pomoči, temveč pogoji, da lahko ustvarjajo, kar zadržuje tudi mlade. Sporočilo je sklenila s pozivom k dolgoročni razvojni viziji države: podjetja namreč investirajo za desetletje in ne za en mandat, zato tudi od države potrebujejo dolgoročen pogled: »Gospodarstvo in država nista tekmeca. Sta ista ladja in potrebujeta isto sidro. Naj bo Slovenija naše sidro.«

Za dr. Simona Rečnika (Lek, član skupine Sandoz) stabilnost ni odsotnost sprememb, temveč predvidljivost smeri. Ob tem je poudaril, da odgovornost za razvoj ni samo na strani države. Podjetja morajo prispevati svoj del, povezan s samozavestjo, ambicioznostjo, vztrajnostjo, partnerstvi in odgovornostjo za rezultat. »Velike zgodbe ne nastanejo iz upravičenosti do podpore. Nastanejo, ko podporo upravičimo z izpolnjenimi obljubami.« Slovenija se mora po njegovem mnenju kot majhna država odločiti, na katerih področjih želi biti med najboljšimi v svetu, ter pri teh odločitvah vztrajati več desetletij. Ob tem mora okoli izbranih področij graditi centre vrhunskega znanja — in ne samo v Ljubljani. »Strategija brez ljudi ostane dokument. Made in Slovenia 2035 to že pove: vpisna mesta tam, kjer jih izbrana področja potrebujejo, in pogoji, da znanje ostane tu.« Njegovo sklepno sporočilo je bilo jasno: »Ne vemo, kakšen bo svet leta 2035. Slovenija pa lahko ve, kam gre.«

Pogled, kako naprej

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izrazila zadovoljstvo, da je 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035 prepoznan kot pomembna podlaga za pripravo razvojne politike nove vlade za pripravo politike razvoja tako gospodarstva kot Slovenije na nacionalni ravni ter da je velik del njegovih ukrepov vključen v koalicijsko pogodbo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Danes torej vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona in moramo začeti sistematično izboljševati poslovno okolje. Prvi korak v tej smeri interventni zakon za razvoj Slovenije, kjer se bo GZS vključila v referendumsko kampanjo in zakon podprla.«

Ob tem je jasno izpostavila, da je GZS bila in ostaja neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe države presoja po njihovem vplivu na poslovno okolje, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenije – ne po tem, kdo jih predlaga. Vedno bo pohvalila dobre rešitve, a bo tudi konstruktivno kritična, ko je to potrebno – za dobro gospodarstva, podjetništva in nenazadnje Slovenije. Kot simbolno zavezo k sodelovanju in skupnemu uresničevanju stabilnega in razvojnega poslovnega okolja v tem mandatu je ministru Logarju kot resornemu ministru gospodarstva izročila 10-letni gospodarski program Made in Slovenia 2035.

Minister za gospodarstvo, delo in šport dr. Anže Logar je poudaril, da mora Slovenija iz obdobja nestabilnosti preiti v stabilnejše in bolj predvidljivo poslovno okolje. Po njegovih besedah je smer sprememb jasno začrtana v koalicijski pogodbi, ki vsebuje 19 konkretnih nalog, velik del teh pa je zajet tudi v gospodarskem programu Made in Slovenia 2035. Izrazil je željo, da bi program postal tudi merilo, po katerem bo gospodarstvo spremljalo in ocenjevalo uresničevanje zavez vlade. Zdaj je čas za zdravorazumske ukrepe, ki bodo omogočili oblikovanje konkurenčnega in razvojno naravnanega poslovnega okolja. »Imamo ozko okno priložnosti, ko lahko to naredimo,« je dejal in ob prejemu programa Made in Slovenia 2035 poudaril, da se številni ukrepi iz programa odražajo tudi v razvojnem zakonu. Gospodarstvo je ob tem pozval k sodelovanju pri ustvarjanju ugodnejšega poslovnega okolja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Smo na točki, ko moramo Slovenke in Slovenci stopiti skupaj in se odločiti, ali si želimo jutri zbuditi v državi priložnosti, v kateri bodo mladi ostajali v Sloveniji in si tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine, kjer se bodo podjetja razvijala in rastla, zaposleni pa bodo imeli boljše službe, kjer bodo upokojenci imeli zagotovljene dostojne pokojnine in v kateri bo država zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve in poskrbela za socialno šibke. Odgovornost za to odločitev, je na vsakem izmed nas.«

Fotogalerija

The post Vrh slovenskega gospodarstva: Slovenija ve, kaj potrebuje za razvoj. Zdaj je čas za konkretne ukrepe – pomembna bo odločitev o interventnem zakonu za razvoj Slovenije first appeared on Media GZS.

Gospodarska zbornica Slovenije in Češka gospodarska zbornica sta ob tej priložnosti  slovesno podpisali memorandum o sodelovanju, ki bo predstavljal nadaljnji korak h krepitvi institucionalnega in poslovnega sodelovanja med državama.

Tone Kajzer, minister za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije: »Slovenijo in Češko povezujejo tesne politične vezi, skupne evropske vrednote in močni gospodarski interesi. Kot partnerici v Evropski uniji in zaveznici v Natu imata obe državi jasen interes za konkurenčno, inovativno in odporno Evropo. V današnjem negotovem mednarodnem okolju krepitev sodelovanja med našima gospodarstvoma ni le priložnost, temveč tudi strateška nujnost.«

Slovenija in Češka imata po njegovem mnenju veliko možnosti za tesnejše gospodarsko sodelovanje, predvsem v avtomobilski industriji, energetiki, digitalnih tehnologijah, farmaciji, logistiki in turizmu. Državi lahko s povezovanjem podjetij, raziskovalnih ustanov in tehnoloških centrov razvijata nove izdelke, spodbujata naložbe ter krepita konkurenčnost. Cilj sodelovanja niso le boljši podatki o trgovinski menjavi, temveč predvsem konkretni skupni projekti, dolgoročna partnerstva in nove priložnosti za obe gospodarstvi.

Podpredsednik vlade in ministra za zunanje zadeve Češke republike Petr Macinka je potrdil, da Slovenijo in Češko povezujejo močna industrijska tradicija, izvozna usmerjenost ter vse tesnejše trgovinske in naložbene vezi. Opozoril je, da se je »gospodarska politika v Evropi dolga leta pogosto osredotočala na prerazporejanje, regulacijo in administracijo. Toda trajnostna blaginja je na koncu odvisna od nečesa precej preprostejšega: od sposobnosti podjetij, da proizvajajo, uvajajo inovacije, vlagajo in uspevajo na svetovnih trgih.« Nalogo oblikovalcev politik vidi zato v zagotavljanju, da evropskih podjetij ne bremenijo pretirana regulacija, naraščajoči stroški ali politike, ki zmanjšujejo njihovo konkurenčnost. »Če želimo, da se glas Srednje Evrope v Evropi sliši, mora temeljiti na trdnih gospodarskih osnovah. Več poslovnih partnerstev, več naložb, tesnejše industrijsko sodelovanje in boljša povezanost v naši regiji niso bistveni le za našo blaginjo, temveč tudi za našo dolgoročno gospodarsko odpornost,« je še dodal.

The post Slovensko-češki poslovni forum ob robu Vrha slovenskega gospodarstva first appeared on Media GZS.

Vhodna gospodarska delegacija iz Chengduja predstavlja nadgradnjo 45-letnih partnerskih odnosov med Ljubljano in Chengdujem ter nadaljevanje po majskem uspešnem obisku slovenske gospodarske delegacije v Chengduju.

Dr. Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri GZS in predsednik Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo: »Kitajska je eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije, vendar potenciala našega sodelovanja še zdaleč nismo v celoti izkoristili. Kitajsko gospodarstvo se pospešeno preoblikuje v smeri naprednih tehnologij, umetne inteligence in visokotehnološke industrije, kar slovenskim podjetjem odpira nove priložnosti, hkrati pa zahteva bolj strateški pristop k internacionalizaciji. Ob 45-letnici partnerstva med Ljubljano in Chengdujem imamo priložnost, da dolgoletne institucionalne odnose nadgradimo v konkretno regionalno gospodarsko sodelovanje. Naš cilj mora biti bolj uravnotežena blagovna menjava, večja prisotnost slovenskih podjetij na kitajskem trgu ter dolgoročna partnerstva, ki bodo temeljila na znanju, inovacijah in obojestranskih koristih. Uspešnosti tovrstnih srečanj ne bomo merili po številu podpisanih sporazumov, temveč po konkretnih poslovnih rezultatih, ki jim bodo sledili.«

Poslovni forum Chengdu–Slovenija je združil predstavnike slovenskih in kitajskih podjetij, gospodarskih institucij ter lokalnih in državnih oblasti. V ospredju so bile priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Chengdujem, enim ključnih industrijskih in tehnoloških središč zahodne Kitajske. Slovenska in kitajska podjetja so na forumu opravila več kot 60 individualnih B2B srečanj, namenjenih vzpostavljanju novih poslovnih povezav in razvoju skupnih projektov.

Podpis memoranduma in priznanje Gospodarski zbornici Slovenije

Na forumu je bil podpisan memorandum o sodelovanju med GZS in Chengdu Opening-up and International Cooperation Center (COICC). Ta vzpostavlja strateški okvir za nadaljnje povezovanje podjetij in institucij, izmenjavo informacij ter razvoj skupnih gospodarskih aktivnosti. Sodelovanje je usmerjeno v podporo internacionalizaciji v obe smeri – slovenskim podjetjem pri iskanju poslovnih priložnosti na kitajskem trgu ter podjetjem iz Chengduja pri vzpostavljanju poslovnih povezav v Sloveniji. GZS je prejela tudi plaketo programa Chengdu & Partners. Podpis memoranduma in podelitev priznanja GZS zaznamujeta nadaljnjo širitev mednarodne partnerske mreže.

Kitajska med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije

Kitajska je četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije po skupnem obsegu blagovne menjave. Po podatkih Statističnega urada RS je blagovna menjava med državama leta 2025 znašala 9,31 milijarde evrov. Slovenija je na Kitajsko izvozila za 234 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 9,08 milijarde evrov. Podatki kažejo na velik obseg gospodarskih povezav in hkrati poudarjajo pomen prizadevanj za bolj uravnoteženo blagovno menjavo ter večjo prisotnost slovenskih podjetij na kitajskem trgu.

Obisk vhodne gospodarske delegacije in poslovni forum so skupaj organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Slovensko-kitajski poslovni svet, Mestna občina Ljubljana, SPIRIT Slovenija, Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport v sodelovanju s Chengdu Opening-up and International Cooperation Center (COICC).

The post Poslovni forum Chengdu–Slovenija: konkretni koraki za krepitev sodelovanja first appeared on Media GZS.

Predstavniki gospodarstva, raziskovalnih institucij in oblikovalcev politik so se na posvetu osredotočili na vprašanje, kako lahko materiali postanejo eden ključnih vzvodov za prehod slovenskega gospodarstva od konkurenčnosti na podlagi stroškov h konkurenčnosti na podlagi znanja, inovacij in visoke dodane vrednosti ter kako lahko Slovenija svoje znanje, raziskovalne zmogljivosti in industrijske kompetence na področju materialov še bolje poveže z razvojnimi potrebami gospodarstva.

Marko Drobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO in predsednik uprave TALUM d.d. Kidričevo: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je ustvarilo številna uspešna partnerstva in dalo odlične rezultate. V strategiji pametne specializacije so bili materiali uvrščeni v eno od prednostnih področij, skozi raziskave in evalvacijo pa smo dokazali našo odličnost. Z utrjevanjem in nadgrajevanjem teh partnerstev je pred nami svetla prihodnost, saj smo premajhni, da se ne bi povezovali, izzivov pa je še veliko.”

Vesna Nahtigal, ki je bila več let koordinatorka SRIP-a MATPRO, se je navezala na gospodarski program Gospodarske zbornice Slovenije, Made in Slovenia 2035, kjer je med panoge z močno industrijo ter močnim znanjem, ki ustvarjajo priložnosti za preboj, uvrščena tudi industrija materialov in krožno gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: “Razvojno-inovacijska partnerstva so eden ključnih gradnikov uspešnega okolja, saj temeljijo na sistematičnem in dolgoročnem povezovanju znanja, razvojnih zmogljivostih in skupnih razvojnih usmeritvah, vendar mora pomembno vlogo odigrati tudi podpora države. SRIP-i – oziroma v prihodnje grozdi – morajo ostati platforme za konkretne razvojne projekte, inovacije in prenos znanja. Povezovanje je odprlo pot razvoju kompetenc in pilotnih centrov, projekti, verige vrednosti in zeleni proizvod so sooblikovali dvojni prehod, strateški materiali, lastna proizvodnja in nagrajene inovacije pa krepijo odpornost. Zato je nadvse pomembno, da ta dober potencial v prihodnje še nadgradimo.”

Napredni materiali so danes temelj številnih tehnologij, ki bodo oblikovale našo prihodnost, njihov razvoj pa je neposredno povezan s konkurenčnostjo gospodarstva, odpornostjo in tehnološko suverenostjo ne le Slovenije, ampak tudi Evrope, pravi Andrej Vastl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Slovenija ima na področju materialov pomembno prednost, ima kakovostne raziskovalne institucije in uspešna podjetja na mednarodni ravni. Potrebno pa je raziskovalne dosežke hitreje in učinkoviteje prenesti v industrijsko uporabo, nove tehnologije in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Zato je povezovanje znanosti in gospodarstva tudi ena pomembnih usmeritev ministrstva. Po njegovih besedah moramo v naslednjem obdobju narediti dodaten korak v smeri še večjega povezovanja deležnikov, kar pomeni več skupnih razvojno-raziskovalnih projektov, hitrejši prenos znanja, nove tehnologije in večjo vključenost slovenskih podjetij v evropske vrednostne verige. Slovenija lahko tekmuje s svojim znanjem, specializacijo, razvojnim sodelovanjem, kakovostjo in sposobnostjo povezovanja, naša skupna odgovornost pa je, da ta potencial pretvorimo v dolgoročno tehnološko neodvisnost in kakovostna delovna mesta. Pri tem je desetletno uspešno povezovanje SRIP-a MATPRO dobra popotnica za naprej.

Ključni dosežki SRIP-a v minulem obdobju so: povezava področij kovinskih in nekovinskih materialov (kovine, kovinsko-predelovalna industrija, jeklo, aluminij, livarstvo…), uspešni skupni projekti, kot so npr. Materiali in Tehnologije za Nove Aplikacije (MARTINA), Modeliranje termo-mehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke (MARTIN) ter Doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel (ČMRLJ), priprava razvojnih usmeritev na osnovi stanja in potenciala za razvoj, kadrovska analiza in načrt za razvoj novih kadrov ter priprava ambicioznih predlogov za skupne razvojne projekte (COMET) in centre (SIPCAST, SIPCOMAT). 

Med izzivi je prof. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut, Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo) izpostavil vključitev razvojnih usmeritev v razpise vseh ravni in evalvacijske kriterije, redno in pravočasno objavljanje razpisov, vzpostavljanje skupnih razvojnih centrov, izpostavljen pa je bil tudi nujen razmislek pristojnih državnih institucij o načinu uporabe platforme SRIP. Uporaba materialov (v) prihodnosti se giblje v smeri večje uporabe materialov na globalnem nivoju, zato bodo trije prihodnji fokusi SRIP-a usmerjeni v energetsko učinkovitost in materialno neodvisnost, razvoj novih materialov in uporabo umetne inteligence ter prenos znanja. Predlagani cilji v naslednjem obdobju zajemajo povezavo vseh materialov, povezavo s krožnim gospodarstvom, zagotovitev umeščenosti v ukrepe in razvojno politiko.

Dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja, Impol 2000 d.d. ter predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije je podrobneje predstavil projekta MARTINA in MARTIN ter Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SIPCAST).

V prikazu znanj in kompetenc, ki bodo potrebna za razvoj naprednih materialov, digitalizacijo, trajnostne procese in uvajanje novih tehnologij, je Tina Kastelic (Kompetenca d.o.o.), predstavila novo, posodobljeno brošuro Kompetence za SRIP MATPRO, ki kompetenčne profile nadgrajuje in jih prilagaja sodobnim potrebam ter prihodnjim izzivom. Namenjena je podjetjem kot podlaga za kadrovske in razvojne odločitve, izobraževalne in raziskovalne institucije pa z njeno pomočjo lahko soustvarjajo ciljno usmerjena mikrodokazila. Uporabnikom brošura prinaša devet kompetenčnih profilov in šest vsebinskih svežnjev kompetenc.

Prihodnost pametne specializacije (S5+) je osvetlil Marko Hren (Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj). Po njegovih besedah domen pametne specializacije ni potrebno bistveno menjati, so pa bili vsi SRIP-i vabljeni, da sporočijo spremembe na prednostnih področjih znotraj svojih domen po principu podjetniškega odkrivanja. Na nivoju EU se v priporočilih med drugim ohranja nadaljnja krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, pa tudi financiranje hubov, kot je SIPCAST, torej ima Slovenija z vidika Evropske komisije proste roke za nadaljnje financiranje grozdov, povezav, instrumentov za prenos znanja … Temeljita analiza vseh področij slovenske pametne specializacije v minulih desetih letih je pokazala, da je vseh 9 področij, vključno z materiali, ki celo nekoliko izstopajo, pokazalo rast ali vsaj enako stopnjo v vitalnosti, zato tudi ni razloga za spreminjanje sistema prioritet in grozdov, je pa za Slovenijo nujna politika grozdov. Pomembno je, da se v obdobju dveletnega “malega javnega razpisa” (ta seveda zaradi manjših finančnih sredstev, ki bodo na voljo, ne more nadomestiti politike grozdov), po katerem bo nastopil čas za Sklad za konkurenčnost, pripravijo dobri projekti. Predstavil je še časovnico, po kateri bo osnutek S5+ pripravljen za medresorsko obravnavo v sklopu priprav Nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov (NRPP).

V razpravi na okrogli mizi z naslovom Pozicioniranje materialov v gospodarskem razvoju Slovenije so sodelovali Jerica Vranc (direktorica, Kovis livarna d.o.o.), dr. Mojca Loncnar (koordinatorka projektov za trajnostni razvoj, SIJ Acroni d.o.o.), prof. dr. Jožef Medved (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo), prof. dr. Matjaž Godec (direktor, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije) in Tjaša Polc (koordinatorka SRIP-a MATPRO).

Razprava je pokazala, da je SRIP delujoč instrument povezovanja, v katerega je potrebno vlagati in graditi naprej, pri čemer bo pri novih grozdih pomemben tudi poslovni model. Razvoj potrebuje predvidljivo finančno in poslovno okolje tako za industrijo kot institucije znanja in hkrati hitro agilnost vseh ključnih deležnikov. Kompetence se spreminjajo, znanje je nujno vseživljenjsko dopolnjevati, pri čemer ne smemo pozabiti na analitično in kritično razmišljanje. Hkrati z razvojem novih materialov mora potekati tudi razvoj novih tehnologij. Vseh pet sogovornikov je izrazilo tudi podporo pilotnim centrom. Potrebujemo torej ekosisteme in partnerstva, da naše materiale ustrezno umestimo v verige vrednosti na evropskem nivoju, pa tudi na novih trgih ter celovito naslovimo en del dobavne verige.

Marko Drobnič: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je pokazalo, da je področje industrije materialov visoko na zemljevidu najpomembnejših strateških področij v Evropi, pa tudi v Sloveniji. Ključno je, da potrebe po materialih rastejo, da bodo tako standardni kot napredni materiali sestavni del mnogih tehnologij, vprašanje pa je, ali bomo tudi v Sloveniji del te zgodbe ali ne. Vsekakor moramo biti ambiciozni, krepiti znanja in jih prenašati po celotni razvojno-raziskovalni vertikali z jasnim ciljem tržnega pozicioniranja in generiranja učinkov iz razvojnih aktivnosti. Država bo sistemsko podpirala te aktivnosti naprej, S5+ pa bo dala okvir za to, da se lahko aktivnosti nadaljujejo. Želimo si sistematične in kontinuirane podpore, samo s partnerstvom in povezovanjem pa smo lahko v relativno majhni ekonomiji uspešni.”

The post Posvet SRIP MATPRO 2026: Materiale bomo potrebovali. Jih bomo proizvajali sami ali kdo drug? first appeared on Media GZS.

Nagrajenci Štajerske gospodarske odličnosti

• Velika podjetja: Perutnina Ptuj d.o.o.
• Srednje velika podjetja: VOC Ekologija d.o.o.
• Mikro in mala podjetja: Marovt Group d.o.o.
• Najperspektivnejše podjetje: Permat d.o.o.
• Štajerski zaposlovalec leta: Uniforest d.o.o.
• Priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji: Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektro Maribor d.d.

Posebno mesto med letošnjimi priznanji ima nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji, ki jo Štajerska gospodarska zbornica podeljuje drugič. Gre za najvišje osebno priznanje zbornice, namenjeno posameznikom, ki s svojim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamujejo gospodarsko okolje. Letošnja prejemnica je Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave družbe Elektro Maribor.

Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Prepričan sem, da moramo uspehe znati opaziti, jih izpostaviti in jih tudi javno priznati. Prepogosto govorimo o izzivih, premalokrat pa o ljudeh in podjetjih, ki s svojim znanjem, pogumom in vztrajnostjo ustvarjajo nova delovna mesta, razvijajo inovacije, osvajajo tuje trge ter gradijo blaginjo svojih lokalnih okolij. Prav zato so priznanja, kot je Štajerska gospodarska odličnost, pomembna. Ne nagrajujejo zgolj poslovnih rezultatov. Govorijo o odgovornosti, razvojni naravnanosti in o sposobnosti, da tudi v zahtevnih okoliščinah iščemo nove priložnosti.«

Prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru: »Nocojšnje nagrade razumem kot priznanje skupni zgodbi. Univerza ustvarja znanje in razvija ljudi, gospodarstvo ustvarja vrednost. Kjer se srečata, nastajajo novi izdelki, nova podjetja in nova delovna mesta. S ŠGZ nas povezuje dobro partnerstvo, in skupaj ga želimo razviti v stabilen, trajen model sodelovanja z zbornico kot mostom med univerzo in podjetji. To partnerstvo nam združuje razvojna vprašanja podjetij ter znanje, kadre in raziskovalno opremo univerze. Od posameznih projektov želimo skupaj stopiti do večletnih razvojnih programov, skupnih ekip, industrijskih doktoratov in skupnih vlaganj v razvoj. Odličnost, ki jo bo regija potrebovala v prihodnjih letih razumem kot odličnost, ki ostane doma. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija potrebuje razvojni preboj, in ta preboj bomo naredili tukaj, z ljudmi, ki tu živijo in delajo, s podjetji, kakršna so nocojšnji nominiranci, in z univerzo, ki raste skupaj z njimi. Na univerzi zato vzpostavljamo Razvojni forum UM, v katerem bodo gospodarstveniki sooblikovali razvoj univerze, in Univerzitetni center za umetno inteligenco, ki bo podjetjem odprl dostop do znanja in zmogljivosti umetne inteligence.«

Priznanja, ki jih podeljujeta Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbornica Celje, v sodelovanju s strateškim partnerjem Maribor24 in strokovnim partnerjem Forvis Mazars, izpostavljajo podjetja in posameznike, ki s svojimi dosežki, znanjem in razvojnimi usmeritvami pomembno sooblikujejo gospodarsko prihodnost regije.

Štajerska gospodarska odličnost ni zgolj pregled poslovnih rezultatov, temveč tudi priložnost za izpostavljanje podjetij, ki svojo konkurenčnost gradijo na znanju, inovativnosti, vlaganjih v razvoj in odgovornosti do zaposlenih ter širšega okolja. Projekt krepi prepoznavnost uspešnih gospodarskih zgodb, spodbuja povezovanje in izmenjavo dobrih praks ter poudarja pomen stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja.

Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice: »Letošnji nagrajenci so vzor in dokaz, da tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah znamo in zmoremo. Štajerska ima znanje, izkušnje in izjemno geografsko lego, vendar je naša največja prednost v ljudeh in podjetjih, ki znajo te potenciale povezati in pretvoriti v uspešne zgodbe. Ključ do nadaljnjega razvoja je prav v sinergiji med zaposlenimi in podjetji, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in skupnih ciljih. Le tako bomo lahko dosegali višjo produktivnost, ustvarjali večjo dodano vrednost in krepili svojo konkurenčnost. V središču vsakega uspeha je človek, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in predanostjo ustvarja napredek. Podjetja pa za uspeh in nadaljnji razvoj potrebujejo spodbudne, stabilne in predvidljive pogoje poslovanja,«

Vir: Štajerska gospodarska zbornica

The post Štajerska gospodarska odličnost – Od znanja do odličnosti: Podeljena priznanja za izjemne gospodarske dosežke first appeared on Media GZS.

Projekt Pomursko podjetje leta, ki ga organizira Pomurska gospodarska zbornica skupaj z medijsko hišo Vestnik, je v desetih letih postal pomemben del promocije pomurskega gospodarstva. Njegovo poslanstvo ostaja jasno – prepoznati in nagraditi podjetniško odličnost, predstaviti uspešne poslovne zgodbe ter širši javnosti približati potencial in dosežke pomurskih podjetij.

Strokovna komisija je, tako kot vsako leto, po opredeljenih kriterijih določila zmagovalce po kategorijah, vezanih na velikost podjetja, bralci Vestnika pa so z glasovanjem določili podjetje, ki je najboljše po njihovem mnenju.

Kdo so zmagovalci?

• Veliko podjetje: Pomgrad iz Murske Sobote, ki sodi med vodilne gradbene holdinge v državi.
• Srednje veliko podjetje: Makoter s Cvena, pomemben proizvajalec polietilenske embalaže.
• Malo podjetje: SEMS iz Ljutomera, prepoznaven po mehanski in strojni obdelavi kovin.
• Naj… zaposlovalec v letu 2025: Murexin iz Puconcev, ki razvija in proizvaja gradbene materiale ter gradbeno kemijo.
• Izbor naj… pomursko podjetje po mnenju bralcev: Ride iz Murske Sobote, ki snuje kolesarska servisna stojala ter prodaja in servisira kolesa.

Zbrane sta nagovorila organizatorja dogodka, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, in Adriana Gašpar, direktorica Podjetja za informiranje. Strinjala sta se, da je Pomurje danes prostor poslovnih priložnosti, največjih naložb in perspektivnih delovnih mest. Vsaka naložba pa je priložnost za mladega človeka in setev za prihodnost Pomurja.

Slavnostni govornik je bil dr. Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport.

V sklopu dogodka je potekala tudi okrogla miza z nazivom Pomurje prihodnosti – potencial, ki ga je treba izkoristiti, na kateri so sodelovali Matjaž Pavlinjek, MBA, direktor Roto group, mag. Nena Dokuzov, sekretarka Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ter mag. Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Investments.

Vir: Pomurska gospodarska zbornica

The post Izbrana najboljša pomurska podjetja first appeared on Media GZS.

Po treh letih stagnacije se letos krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti. Analitska služba GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo ponovno pridobiva razvojni zagon, pri čemer osrednjo vlogo igrajo investicije v gradbene objekte, transportno opremo, določene proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za 8 odstotkov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni indikatorji povpraševanja postopoma izboljšujejo.«

Ob tem opozarja, da v 2027 pričakuje stagnacijo celotnih investicij, saj zaključek večjih gradbenih projektov in višje obrestne mere ne bodo ugodno vplivali na gradbeno dinamiko.

V sektorju država naj bi letos delalo 4.000 več zaposlenih (zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, javna uprava in obramba), medtem ko naj bi v zasebnem sektorju upadlo za 5.000 (predelovalne dejavnosti, trgovina ipd.). Podobni trendi naj bi se nadaljevali v naslednjih dveh letih, vendar z manjšo intenziteto. Delež tujcev med delovno aktivnimi pa naj bi še naprej naraščal.

Gospodarska napoved za prihodnje leto sicer ostaja sorazmerno optimistična. Analitika GZS za leto 2027 napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač se bo sicer umirjala, vendar bo še naprej presegala pet odstotkov.

Pomembno tveganje predstavljajo predvsem višje cene energentov in surovin ter dražje zadolževanje podjetij. Posebej izpostavljena bodo energetsko intenzivna podjetja, ki za prihodnje leto še niso zakupila energentov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato je za podjetja pravočasno upravljanje energetskih tveganj pomembnejše kot kadarkoli prej.«

Med tveganji za nižjo gospodarsko rast GZS izpostavlja še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije, rast stroškov dela ter nejasne usmeritve ekonomske politike, ki niha med potrebo po javnofinančni konsolidaciji in predlogi za široko osnovano znižanje davkov. Na drugi strani bi lahko k višji gospodarski aktivnosti prispevali zmanjšanje geopolitičnih tveganj in odprava ozkih grl v pomorskem prometu zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na domačem trgu pa predvsem ugodnejša davčna politika. Tako bi znižanje dohodninske obremenitve, skladno z usmeritvami interventnega zakona, lahko spodbudilo potrošnjo gospodinjstev in dodatno izboljšalo razpoloženje potrošnikov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Na GZS podpiramo številne predloge v interventnem zakonu, še posebej uvedbo razvojne kapice. Številni drugi ukrepi blažijo rast cen za potrošnike in povečujejo motivacijo zaposlenih za ohranjanje delovne aktivnosti. Ravno zato bomo interventni zakon v referendumski kampanji aktivno podprli.«

Po sprejemu interventnega zakona gospodarstvo pričakuje sistematičen pristop k spremembam na ključnih področjih, ki bodo omogočila hitrejši razvoj podjetij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Med prioritetami je tako izpostavila hitrejšo presojo kompleksnih postopkov, kot so okoljevarstvena in gradbena dovoljenja, konkurenčne cene električne energije za velike poslovne porabnike ter posebne ukrepe, ki bodo namenjeni hitro-rastočim start-upom in scale-upom, kot so uvedba vitke družbe, ugodnejša obdavčitev opcij in implementacija Slovenske startup strategije. GZS sodeluje v Strateškem svetu za gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal :»Pričakujem, da bomo skupaj tudi z drugimi člani sveta čimprej oblikovali ukrepe in izboljšave poslovnega okolja, ki bodo imeli pozitiven učinek; nato pa da se skupaj z ministrstvi sistematično lotimo njihove implementacije. Vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona.«

V programu Made in Slovenia 2035 je GZS jasno predstavila strateške usmeritve za razvoj ključnih panog in ukrepe za bolj razvojno poslovno okolje: od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja, energetike, kadrov itd., s katerimi lahko dosežemo višjo gospodarsko rast in razvoj.

The post GZS: Gospodarska rast letos višja od pričakovanj, ključni motor ostajajo investicije first appeared on Media GZS.

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je poudarila, da gospodarska odličnost poleg poslovnih rezultatov vključuje tudi vlaganja v znanje, inovativnost, trajnostno naravnanost in odgovornost do zaposlenih ter okolja. Uvrstitev med nominirance pomeni priznanje delu podjetij in ljudi, ki stojijo za njihovimi dosežki.

Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje, je poudaril pomen povezovanja obeh zbornic, ki podjetjem omogoča večjo prepoznavnost in krepi sodelovanje v regiji. »Dobri poslovni zgledi so spodbuda za nova partnerstva in skupne razvojne korake,« je izpostavil.

Robert Pritržnik iz družbe Forvis Mazars je predstavil metodologijo izbora in gospodarske trende, ki jih razkriva analiza podatkov o poslovanju podjetij.

Nominiranci Štajerske gospodarske odličnosti 2026

Najperspektivnejše podjetje

• Permat d.o.o., Šentjur
• MK Estate Invest d.o.o., Ptuj
• Strix eMotors d.o.o., Miklavž

Mikro in mala podjetja

• Marovt Group d.o.o., Stranice
• Strojnik d.o.o., Maribor
• Plana Group d.o.o., Maribor

Srednje velika podjetja

• Container d.o.o., Celje
• VOC Ekologija d.o.o., Celje
• VGP Drava Ptuj d.o.o., Ptuj

Velika podjetja

• Zlatarna Celje d.o.o.
• Zikas d.o.o.
• Perutnina Ptuj d.o.o.

Štajerski zaposlovalec leta

• Boxmark Leather d.o.o., Kidričevo
• Elektro Celje; Celje
• Elpro Križnič, Slovenska Bistrica
• Container d.o.o., Celje
• Uniforest d.o.o., Prebold

Priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji Štajerska gospodarska zbornica bo letos drugič podelila tudi priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji. Gre za najvišje osebno priznanje zbornice, namenjeno vodilnim posameznikom, ki so z dolgoletnim
uspešnim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamovali podjetje ter širše gospodarsko okolje. Ime letošnjega prejemnika bo razkrito na slavnostni podelitvi.

Slavnostna podelitev nagrad Štajerska gospodarska odličnost 2026 bo 15. oktobra 2026 v Hotelu Habakuk v Mariboru. Takrat bodo znani prejemniki nagrad v vseh kategorijah.

Vir: Štajerska gospodarska zbornica

The post Predstavljeni nominiranci za Štajersko gospodarsko odličnost 2026 first appeared on Media GZS.

Razprava na posvetu v organizaciji Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je bila namenjena vplivu sistema trgovanja z emisijami (ETS) in ukrepov zelenega prehoda na cene energije, konkurenčnost gospodarstva, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter prihodnost energetsko intenzivnih dejavnosti in Šaleške doline.

Državni svetnik Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in glavni izvršni direktor GZS: »S posvetom smo želeli zagotoviti možnost za odprto izmenjavo strokovnih stališč, znanstveno podkrepljenih ocen in predvidevanj ter praktičnih izkušenj gospodarstva v zvezi s trenutno ureditvijo sistema trgovanja z emisijami. Razogljičenje je v interesu Slovenije, vendar mora zeleni prehod potekati pod pogoji, ki domači industriji, ki je podvržena sistemu ETS, omogočajo konkurenčnost, razvoj in ohranjanje delovnih mest po eni strani ter skrb za okolje in zdrav življenjski prostor na drugi.«

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v nagovoru poudaril, da je treba podnebne ukrepe presojati celovito: »Naslov posveta nas postavlja pred vprašanje: kakšna je cena podnebne politike? Pri tej ceni moramo upoštevati tako stroške ukrepanja kot tudi posledice neukrepanja.« Posebej je opozoril na vpliv ETS na stroške proizvodnje, cene energije in naložbe ter poudaril, da mora Slovenija na evropski ravni jasno zastopati svoje interese. »Če od podjetij in prebivalstva zahtevamo, da nosijo stroške podnebnega prehoda, moramo enako odločno zahtevati preglednost zaslužkov, ki nastajajo v njegovem okviru.« Po njegovih besedah gospodarstvo potrebuje »dostopno in zanesljivo energijo ter možnost, da posodobijo proizvodnjo«, pri prihodnosti energetike pa mora veljati načelo: »Vsako odločitev o opuščanju posameznega vira mora spremljati jasen načrt zagotavljanja oskrbe.« To je še posebej pomembno za Termoelektrarno Šoštanj in preobrazbo Šaleške doline.

V delu posveta, namenjenem energetskim, gospodarskim in regionalnim posledicam ETS, so svoje poglede predstavili predsednik GZS Tibor Šimonka, državni svetnik in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, prof. dr. Rafael Mihalič, glavni direktor SIJ Acroni Branko Žerdoner ter direktor AquafilSLO Denis Jahić. Razprava je bila osredotočena na konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti, prihodnost Šaleške doline, zanesljivost elektroenergetskega sistema ter izzive jeklarske in kemijske industrije.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovenska industrija zavezana preobrazbi in sprejema potrebne ukrepe za prilagoditev svojih poslovnih modelov. Razogljičenje mora temeljiti na inovacijah, novih tehnologijah, vlaganjih in rasti produktivnosti, ne pa na zmanjševanju ali zapiranju industrijske proizvodnje. Po njegovih besedah ni zgolj vprašanje ambicioznosti industrije, temveč tudi sposobnosti države, da pravočasno zagotovi pogoje za investicije ter sprejemljive tehnološke smeri podpre s finančnimi in drugimi instrumenti.

Stroški razogljičenja rastejo hitreje, kot lahko podjetja uvajajo spremembe in izvajajo investicije, pot sistema ETS do leta 2030 pa je za številna podjetja prestrma in preveč ambiciozna. Analiza GZS je pokazala, da se bodo ob prehodu v novo obdobje ETS stroški emisijskih kuponov povečali za 50 odstotkov, do leta 2030 pa pri anketiranih podjetjih, ob enakem obsegu emisij kot leta 2024, kar za 345 odstotkov.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Gospodarstvo je pripravljeno sodelovati pri zelenem prehodu. Toda ta prehod mora biti izvedljiv, ekonomsko vzdržen in mednarodno konkurenčen. Naš skupni cilj mora biti podnebno nevtralna Evropa z močno industrijo. Ne podnebno nevtralna Evropa brez industrije.«

V vsebinskem sklopu, namenjenem znanstvenim podlagam za oblikovanje podnebne politike, so sodelovali Uroš Prosen, prof. dr. Nir J. Shaviv, prof. dr. Ross McKitrick, Erik Margan in klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje. Predstavili so različne poglede na meritve, modele, podnebno občutljivost, negotovosti in stanje podnebnih sprememb v Sloveniji.

Ob zaključku posveta, ki sta ga vodila državna svetnika Mitja Gorenšček, predsednik Komisije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, in Branko Tomažič, predsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter pobudnik posveta, so bili predstavljeni tudi predlogi sklepov za nadaljnjo obravnavo. Med drugim je bilo predlagano, da ukrepi zelenega prehoda temeljijo na preverljivih empiričnih strokovnih podlagah ter da so javnosti jasno predstavljeni njihovi učinki, stroški, tveganja in negotovosti. Predlagano je bilo, da Vlada Republike Slovenije naroči neodvisno strokovno presojo sistema ETS in ključnih ukrepov zelenega prehoda, podpre dodatne ciljno usmerjene raziskave ter na ravni Evropske unije odpre vprašanje njihove strokovne utemeljenosti, učinkovitosti in sorazmernosti. Med predlogi je tudi, da Vlada v 90 dneh pripravi odziv in načrt nadaljnjih aktivnosti, s katerim se bo nato seznanila pristojna komisija Državnega sveta. 

Podrobnejše uradne zaključke posveta bosta naknadno obravnavala pristojna komisija in plenum Državnega sveta.

Vir: DS RS

The post V Državnem svetu o ceni podnebne politike, ETS in prihodnosti slovenske energetike first appeared on Media GZS.

Aleksander Štefanac, predsednik ZRS: »Ko gre podjetju dobro, se pogosto govori o dobri strategiji, pogumu ali poslovni sreči. Ko pa se pojavijo vprašanja ali negotovost, takrat postane jasno, kako pomembno je, da nekdo razume številke in zna iz njih razbrati pravo smer. Ta kongres ni samo program predavanj. Je pregled okolja, v katerem delujemo. Je prostor srečanja in znanja, kjer lahko pridobimo nova ali pa samo potrdimo znanja, ki smo se jih že kdaj naučili. In je prostor sodelovanja med enako mislečimi in enako odgovornimi ter vestnimi. Ker računovodstvo na koncu ni samo stroka številk. Je stroka zaupanja. In prav to zaupanje je kompas naše stroke. Kompas, ki nam kaže pot prihodnosti.«

Pomen računovodske stroke je potrdila tudi Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). 

Vesna Nahtigal: »Računovodje danes niste več le tisti, ki skrbite za številke. Vedno bolj ste svetovalci, analitiki in sogovorniki vodstvom podjetij pri sprejemanju odločitev. Podjetjem pomagate razumeti, kaj se dogaja, kaj številke pomenijo in kam je smiselno usmeriti prihodnje korake.«

GZS se dobro zaveda, da močnega gospodarstva ni brez kakovostnega, stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja. Zato veliko energije vlaga v dialog z vlado, ministrstvi in drugimi odločevalci. Cilj je ustvariti pogoje, v katerih bodo podjetja lažje rasla, investirala, zaposlovala in ustvarjala višjo dodano vrednost. Prav zato je GZS skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila gospodarski program Made in Slovenia 2035. Dotaknila se je tudi interventnega zakona, ki ga razume kot korak k razvojno močnejši Sloveniji. Podjetjem prinaša prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa določene razbremenitve in nižje življenjske stroške. GZS se je zato odločila, da bo zakon v referendumski kampanji aktivno podprla.

Prvi dan kongresa je zaznamovala vrsta vprašanj, s katerimi se računovodski strokovnjaki srečujejo pri svojem delu – od novosti na področju DDV v letu 2027, davčne obravnave tujcev in sprememb pri delovanju FURS do posebnosti spletne prodaje in DDV. Govora je bilo tudi o vplivu novih računovodskih pravil na izkaz poslovnega izida ter o pasteh pri prenehanju in prenosu dejavnosti samostojnega podjetnika. Udeleženci so se strinjali, da je naše poslovno okolje zelo vpeto v mednarodno poslovanje in da je vedno zaželeno slišati rešitve iz tega področja in na tak način pravilno izvajati računovodske storitve.

Poleg bogatega strokovnega programa so bili podeljeni tudi certifikati Strokovni vodja računovodskega servisa.

Kongres je tudi letos potekal z nekaj dobrodelne note, saj bo ZRS od vsake plačane kotizacije projektu Botrstvo ponovno donirala 5 eurov.

Več fotografij je objavljenih na Flickr GZS tukaj

The post Računovodstvo ni več le stroka številk, temveč kompas za poslovne odločitve first appeared on Media GZS.