Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Opozarjamo, da je tudi zaradi razmer v svetu in nevarnosti dlje trajajoče krize nujno, da v Sloveniji ta trend razvoja gospodarstva obrnemo navzgor.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke.«

»Vesna Nahtigal o interventnem zakonu:

Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU.«

Na GZS pozdravljamo uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest. Gre za preizkušen ukrep, uvedeni ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope. 7.500 EUR je lahko prvi korak, na GZS predlagamo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 EUR. Pozitivne so tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo. Seveda pa bo v naslednjih korakih potrebna celovita prenova statusa normirancev.

Pomemben ukrep je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. Paziti pa bo treba, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih. Na GZS pozdravljamo tudi predlog znižanja DDV na energente in razume smiselnost znižanja DDV tudi na določene prehranske izdelke, kar bo pomagalo predvsem gospodinjstvom. Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov.

Druga faza ukrepov v naslednjem koraku

Na GZS razumemo, da ta predlog zakona seveda ne more vključevati vseh potrebnih ukrepov za razvojni preboj celotnega gospodarstva. Zato pozivamo politiko, da v prvih šestih mesecih nova vlada sprejme nadaljnje korake k davčni razbremenitvi (med drugim ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu, začetek postopnega zniževanja DDPO do 15 % do leta 2030, ničelno stopnjo za start-upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce). Hkrati predlagamo znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma (s 30 na 20 dni), pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine ter pospešitev digitalizacije podjetij, predvsem MSP.

V prvih dveh letih novega mandata predlagamo izvedbo celovitejše davčne reforme, vključno s postopno nadgradnjo razvojne kapice do 6.000 EUR do leta 2030, enostavnejšimi olajšavami in ugodnejšim DDPO za manjša podjetja. Ključna je tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitev računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela.

Poudarjamo, da mora vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom začeti pripravljati Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Pri tem je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova za dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.

Socialni dialog: vloga ESS in odprta strokovna razprava

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil nujnost socialnega dialoga.

»Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet. Ne sme biti ‘tabu tem’, kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal. Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.«

The post Interventni zakon je prvi korak k razbremenjevanju, a za razvojni preboj Slovenije bodo potrebni nadaljnji ukrepi first appeared on Media GZS.

Malo gospodarstvo v središču delovanja GZS

Mikro in mala podjetja predstavljajo 82 % članstva GZS, skupaj s srednje velikimi podjetji pa kar 95 % vseh članov, obenem pa ustvarijo 59 % dodane vrednosti, 51 % prodaje in zagotavljajo 76 % vseh delovnih mest v Sloveniji. Prav zato interese malih in srednje velikih podjetij (MSP) že vrsto let sistematično zastopamo pri oblikovanju zakonodaje in v dialogu z državo.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Mikro, mala in srednje velika podjetja niso obrobna tema, temveč osrednji steber slovenskega gospodarstva. Če želimo višjo dodano vrednost, večjo produktivnost in boljše plače, moramo podjetjem najprej omogočiti, da rastejo. Prejšnji teden smo slovensko politiko pozvali k čimprejšnjemu oblikovanju stabilne in razvojno naravnane vlade. Vlada mora v središče postaviti uravnotežen in dolgoročno stabilen razvoj Slovenije. Gospodarski razvoj mora v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, predvsem pa mora spremeniti odnos do podjetnikov, obrtnikov. Čas obljub je mimo – zdaj je čas za dejanja.«

MSP poganjajo lokalno blaginjo in podpirajo prisotnost Slovenije tudi v svetu. Kljub temu se pri poslovanju dnevno soočajo s kompleksnimi predpisi, visokimi davčnimi obremenitvami, nepošteno konkurenco, vse višjimi stroški poslovanja in omejenim dostopom do financiranja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Za številne podjetnike, ki se že tako soočajo z motnjami v dobavni verigi, nestanovitnimi cenami surovin, energetsko krizo in posledicami ostalih kriz, država predpisuje vedno nove obveznosti, ki predstavljajo zadnjo kapljo čez rob vzdržnosti poslovanja.«

MSP morajo biti prepoznani kot strateška prioriteta, zato pričakujemo, da nova vlada naredi oceno obstoječih administrativnih zahtev/bremen in prekomerne zahteve za MSP odpravi. V postopke sprejemanja zakonodaje mora že v zgodnji fazi priprave predpisov preko reprezentativnih gospodarskih združenj vključiti strokovna stališča podjetnikov. Izvede naj ukrepe za preprečevanje sive ekonomije ter podaljša roke za uvajanje zakonodajnih sprememb, da se podjetja lažje prilagodijo novim zahtevam.

Strateški okvir: Made in Slovenia 2035 (MiS2035)

Pomemben temelj za nadaljnje ukrepanje predstavlja tudi 10‑letni gospodarski program Made in Slovenia 2035, ki vključuje 88 konkretnih ukrepov za razbremenitev gospodarstva, spodbujanje investicij, digitalizacijo in dvig konkurenčnosti – tudi za mikro in mala podjetja.

V programu med drugim predlagamo npr.:

• na davčnem področju:
  • postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 % ter
  • ničelno davčno stopnjo za startupe v prvih petih letih delovanja.

To malim podjetjem pušča več sredstev za investicije, razvoj in zaposlovanje.

• za lažje vlaganje in modernizacijo podjetij:
  • razširitev investicijskih olajšav tudi na storitvene dejavnosti ter
  • možnost pospešene amortizacije za vlaganja v obnovljive vire energije, kar je za mala podjetja pomembno pri zniževanju stroškov energije.
• na področju delovanja države:
  • obvezne MSP teste pri vseh novih predpisih ter
  • načelo »ena obveznost notri, dve ven« pri pripravi nove zakonodaje, kar pomeni zmanjšanje administracije in več časa za osnovno dejavnost podjetnikov.
• za dostop do financiranja:
  • enotno digitalno vstopno točko za razpise
  • digitalne vavčerje za MSP-je za hitrejšo digitalizacijo malih in srednjih podjetij ter
  • bolj prilagojene finančne instrumente, da se mikro in mala podjetja lažje prijavljajo na razpise in lažje načrtujejo razvojne projekte.

Poleg sprejetja pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja, omilitve zahtev za delodajalce na področju evidenc delovnega časa ter okrepljenega nadzora nad zlorabami bolniških odsotnosti, kar koristi vsem podjetjem, smo skupaj s svojimi zbornicami dejavnosti v zadnjem obdobju dosegli nekaj konkretnih premikov za malo gospodarstvo. Nekaj primerov: poenostavljeni so standardi EFRAG za prostovoljno trajnostno poročanje MSP, ki se uporabljajo za poročanje teh podjetij do bank, zavarovalnic in v dobaviteljskih verigah. Zahvaljujoč našim argumentom ni bil uveljavljen neživljenjski davek na stanovanjske nepremičnine. V kmetijstvu smo malim sadjarjem zagotovili možnost vzporednega uvoza potrebnih fitofarmacevtskih sredstev za sezono 2026, s čimer so se stroški za ta sredstva zmanjšali za najmanj 30 %. Mala podjetja v gozdarski, lesni in pohištveni, živilski, pa tudi papirni in kemični industriji pa smo pomembno administrativno razbremenili z enoletnim odlogom uvedbe Evropske uredbe o krčenju gozdov.

Več fotografij je objavljenih na povezavi.

The post Vrh malega gospodarstva – GZS z zahtevami za razbremenitev tudi malih in srednjih podjetij first appeared on Media GZS.

Predsednik Sekcije startup in scaleup podjetij pri GZS, Vuk Lau: »Sporazum o partnerstvu slovenskega startup ekosistema je naraven korak, ki izhaja iz več let plodnega sodelovanja številnih deležnikov slovenskega startup ekosistema. Pred nami je še veliko dela, vendar bo ta sporazum naše sodelovanje in skupna prizadevanja dvignil na višjo raven.«

»Partnerstvo pomeni prehod iz projektnega v sistemski pristop. Povezujemo obstoječe kapacitete v skupen program dela za hitrejše izvajanje Slovenske startup strategije in večjo mednarodno prepoznavnost Slovenije,« je poudaril Matej Rus, vodja iniciative Start:up Slovenija.

Nina Dremelj, predsednica Kluba Poslovni angeli Slovenije, pa je dodala, da »to partnerstvo povezuje startup programe z zasebnim kapitalom, izkušnjami in mednarodnimi mrežami, da lahko slovenska podjetja hitreje rastejo globalno.«

Predstavitev ukrepov: od strategije do izvedbe

Na dogodku so bili predstavljeni ključni ukrepi iz Slovenske startup strategije ter gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki predstavljajo vsebinski in operativni okvir za nadaljnji razvoj ekosistema. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, da so ukrepi iz obeh medsebojno usklajeni ter tvorijo enoten razvojni okvir za spodbujanje inovativnosti, rasti startupov in dolgoročne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije je ob tem izpostavila: »Na Gospodarski zbornici Slovenije kot osrednjem gospodarskem združenju in glasu gospodarstva prepoznavamo startupe in inovativna podjetja kot enega pomembnih razvojnih segmentov slovenskega gospodarstva. Ne gre za ločen del, temveč za vse bolj integriran del širšega gospodarskega sistema, ki pomembno prispeva k njegovi preobrazbi, inovativnosti in dodani vrednosti.«

Ukrepe iz programa Made in Slovenia 2035 je predstavila Gordana Kisilak, direktorica Zbornice osrednjeslovenske regije pri GZS, znotraj katere deluje Sekcija startup in scaleup podjetij: »Program Made in Slovenia 2035 prepoznava startupe in inovativne tehnologije kot eno izmed devetih ključnih področij ukrepov za izvajanje razvojne strategije države, pri čemer naslavlja tako krepitev konkurenčnosti kot tudi sistematičen razvoj startup ekosistema.«

Kratkoročni ukrepi vključujejo:

• vzpostavitev enotne definicije startup podjetja in javnega registra startupov,
• krepitev podpornega okolja ter boljše povezovanje deležnikov ekosistema,
• davčne razbremenitve za pospešitev rasti inovativnih podjetij v zgodnjih fazah razvoja.

Dolgoročni ukrepi se osredotočajo na:

• podporo pospešeni rasti in internacionalizaciji startupov,
• izboljšanje dostopa do tveganega kapitala,
• razvoj industrijskih partnerstev ter sistematično povezovanje z globalnimi inovacijskimi središči,
• razvoj talentov ter krepitev kadrov, predvsem na področju globokih tehnologij (deep-tech).

Skupen cilj: globalno konkurenčen ekosistem

Podpis Sporazuma o partnerstvu pomeni vzpostavitev bolj koordiniranega, učinkovitega in prepoznavnega slovenskega startup ekosistema, ki temelji na enakovrednem sodelovanju ključnih organizacij ter odprtem vključevanju drugih deležnikov startup ekosistema.

Cilj partnerstva je vzpostaviti enega najbolj spodbudnih startup okolij v Evropi ter Slovenijo pozicionirati kot privlačno destinacijo za razvoj inovativnih podjetij in investicij.

Udeleženci današnjega dogodka iz vrst predstavnikov startup ekosistema, podjetij, investitorjev, odločevalcev ter drugih ključnih deležnikov slovenskega inovacijskega okolja, so jasno izpostavili pričakovanje slovenskega startup ekosistema, da bodo predstavljeni ukrepi tudi dejansko uresničeni ter ustrezno vključeni v prihodnje strateške in operativne dokumente države, vključno s koalicijskimi zavezami.

The post Novo partnerstvo kot prelomnica za slovenski startup ekosistem first appeared on Media GZS.

Na GZS poleg protikriznih ukrepov na področju energentov vladi predlagamo, da v prvih 6 mesecih izvede prve korake k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, zmanjša obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma ter omogoči učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine, v roku dveh let pa izvede tudi celovitejšo davčno reformo, pospeši in poenostavi izdajo dovoljenj in umeščanja v prostor, nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma, poveča predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela ter vzpostavi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam. V prvem letu mandata naj vlada pripravi tudi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035, ki bo temeljil na 10-gospodarskem programu Made in Slovenia 2035, ki smo ga pripravili skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki.

Tibor Šimonka, predsednik GZS: »Slovenija potrebuje stabilno in razvojno naravnano vlado. Verjamem, da si vsi želimo zagotoviti razvoj Slovenije in ohraniti socialno državo. Zato mora gospodarski razvoj v tem mandatu postati osrednja prioriteta Vlade RS, ukrepi za vzpostavitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja pa jedro koalicijske pogodbe in programa dela vlade. Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom.«

Pozivamo politične stranke k čimprejšnji sestavi vlade, nato pa poleg protikriznih ukrepov na področju energentov k izvedbi kratkoročnih nujnih ukrepov za hitro izboljšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij ter nato k izvedbi srednjeročnih ukrepov, katerih izvedba zahteva celostnejši pristop in več usklajevanj. Predloge prioritetnih ukrepov smo že posredovali predsednikom vseh sedmih političnih strank, ki so bile izvoljene v Državni zbor RS.

Nujna priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, pa izpostavlja nujnost priprave razvojnega načrta gospodarstva za prihodnjih 10 let. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da se je dosedanji razvojni model Slovenije izpel in ni več primeren glede na povsem drugačne izzive v svetu in doma. »Zato pozivamo, da nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.« Načrt bi bil nato okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Pozivamo, da nova vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.« Načrt bi bil nato okvir za izvajanje ukrepov poslovnega okolja za vse nadaljnje mandate vlad do 2035 in tako zagotavljal predvidljivost poslovnega okolja.

Na GZS smo skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki iz različnih panog pripravili program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja celovit pogled na razvoj slovenskega gospodarstva za naslednje desetletje.

Kratkoročni ukrepi: začetna razbremenitev podjetij in učinkovitejše zaposlovanje kadrov

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi, ki naj jih vlada izvede v prvih šest mesecev mandata, izpostavljamo prve korake k bolj stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju, in sicer z:

• ukinitvijo 5. dohodninskega razreda in znižanja stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 % na 36 %,
• postopnim znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 % do leta 2030,
• uvedbo ničelne stopnje za start-upe v prvih petih letih po ustanovitvi ter ugodnejšo dohodninsko obravnavo napotenih delavcev.

Med nujnimi kratkoročnimi ukrepi predlagamo tudi zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma, in sicer s skrajšanjem obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost s 30 na 20 delovnih dni.

V prvih šestih mesecih pa naj vlada sprejme tudi ukrepe za učinkovitejše  zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev, in sicer predlagamo:

• trajno uvedbo pospešenega postopka zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra oziroma podaljšamo veljavnost seznamov teh poklicev na najmanj dve leti;
• odpravo nesorazmernih omejitev pri zaposlovanju tujcev, in se popravi v Zakonu o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, da manjše kršitve, ki se nanašajo izključno na področje delovnega časa, počitkov ali odmorov, in ne predstavljajo hujših ali ponavljajočih se kršitev, niso razlog za zavrnitev izdaje soglasja za zaposlitev tujca.

Srednjeročni ukrepi: celovitejša davčna reforma, pospešitev izdajanja dovoljenj, učinkovitejša podpora RRI, izboljšanje konkurenčnosti stroškov dela

V prvih dveh letih novega mandata predlagamo celovitejšo davčno reformo, ki naj vključuje:

• razvojno kapico na socialne prispevke z začetno uvedbo s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 EUR) ter nato postopno do 2,5-kratnika povprečne plače (6.000 EUR) do 2030;
• ugodnejšo davčno obravnavo holdinških družb;
• poenostavljeno uveljavljanje davčnih olajšav za manjše subjekte ter
• diferenciacijo stopnje DDPO med majhnimi in večjimi podjetji.

Med ključnimi srednjeročnimi ukrepi predlagamo vladi tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor z uvedbo:

• enotnega postopka »posvetovalne konference« (ukinitev obstoječega dvojnega sistema predhodne informacije in predhodnega postopka);
• obvezujočih rokov odločanja za vse udeležence v postopkih in omejitev ponavljajočih se dopolnitev vlog;
• instituta »tihe odobritve«, kjer se v primeru neodločitve organa v roku domneva odobritev vloge ter
• vzpostavitev enotne digitalne platforme za vodenje postopkov.

Vladi predlagamo tudi, da v 2 letih:

• nadgradi ukrepe za zmanjšanje absentizma,
• zagotovi učinkovitejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam (RRI), in sicer z alokacijo državnih sredstev za inovacijsko dejavnost v višini 0,25 % BDP in vzpostavitev kontinuiranega sistema financiranja RRI;
• vzpostavi večjo predvidljivost stroškov dela z avtomatičnim določanjem minimalne plače, uvedbo zgornje meje nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj in uskladitvijo elementov plače in povračil stroškov z drugimi državami EU.

Ključno razvojno nalogo prvega leta mandata vidimo v pripravi Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, ki naj temelji na programu Made in Slovenia 2035, opredeli strateške gospodarske panoge, določi izvedbene ukrepe po ključnih stebrih poslovnega okolja ter predvidi jasno upravljanje, letne akcijske načrte in redno poročanje.

Več:

• DOKUMENT: Prioritete gospodarstva za konkurenčno poslovno okolje – ključni ukrepi za novo Vlado RS
• Protikrizni ukrepi, ki jih predlagamo na energetskem področju: tukaj
• Stanje gospodarstva 2022-2025 v sliki in besedi

The post Od nove vlade pričakujemo hitre in učinkovite ukrepe za bolj konkurenčno in predvidljivo poslovno okolje first appeared on Media GZS.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije: »Prva mednarodna konferenca s področja tehnologije čistih prostorov kaže, da je ta panoga v Sloveniji dozorela strokovno, razvojno in ambicijsko. Na enem mestu je združila industrijo, raziskovalno okolje, inženiring, regulativo in mlade talente. Posebej pozdravljam vključevanje mladih, saj brez novih kadrov in zgodnjega stika z industrijo ni prihodnosti. To jasno kaže, da v panogi razmišljajo strateško in dolgoročno. Na Gospodarski zbornici Slovenije verjamemo, da ima Slovenija na tem področju vse ključne gradnike za preboj. A za to potrebujemo tudi stabilno, predvidljivo in razvojno poslovno okolje. Letošnja konferenca je začetek tesnejšega sodelovanja, novih partnerstev in konkretnih korakov. Verjamem, da bomo skupaj poskrbeli, da bo tehnologija čistih prostorov v Sloveniji in širše umeščena tja, kamor sodi – v sam vrh sodobnih industrijskih in raziskovalnih praks.«

Tehnologija čistih prostorov je v sodobni industriji postala nepogrešljiv temelj za proizvodnjo zdravil, cepiv, polprevodnikov in naprednih materialov. V Sloveniji ta sektor že zaposluje več deset tisoč ljudi in ustvarja do 6 % BDP-ja. Ker vodilna farmacevtska podjetja pri nas delno že izvajajo razvojne projekte v skupni vrednosti več kot dve milijardi evrov, postaja vprašanje vrhunsko usposobljenega kadra z znanjem o tehnologiji čistih prostorov – o pravilnem načrtovanju, izgradnji ter obratovanju in vzdrževanju čistih prostorov, o delovanju in ravnanju zaposlenih v teh prostorih, … – strateškega pomena. Povpraševanja po tovrstnem znanju je vedno več, kadra z ustreznimi kompetencami in znanji pa še vedno primanjkuje.

Mag. Nataša Štirn, predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov: »Z namenom povezovanja znanja, investicij in mladih talentov smo v Sloveniji organizirali prvo mednarodno strokovno konferenco ter v okviru te tudi posebno srečanje za mlade – za dijake in študente tehničnih usmeritev, bodoče strokovnjake in inženirje. Želimo jim namreč približati poklicno delovanje na področju tehnologije čistih prostorov ter jim prikazati, da so možnosti za njihovo poklicno kariero na tem področju izjemno široke, dobre zaposlitve pa zagotovljene. Brez znanja o čistih prostorih ne moremo proizvesti niti enega sodobnega zdravila ali čipa. Danes v Sloveniji ne gradimo le prostorov, ampak tudi kariere za mlade inženirje.«

Zobozdravstvo v breztežnosti in roboti v sterilnih prostorih: Kako so mladi spoznavali tehnologijo prihodnosti

Dogodek za mlade Cleanroom Roadmap Experience 2026 je bil zasnovan kot most med akademskim znanjem in realnim industrijskim okoljem, kjer se teorija neposredno sreča z vrhunsko prakso. Več kot 90 dijakov gorenjskih srednjih šol tehniških usmeritev ter študentov naravoslovnih znanosti Univerze v Ljubljani in Mariboru je preko šest interaktivnih postaj spoznalo celoten življenjski cikel čistega prostora / visokotehnološkega okolja – od 3D načrtovanja proizvodnega obrata (čistega prostora) do sterilne proizvodnje varnih izdelkov v tem prostoru. Hkrati so jim bili predstavljeni tudi poklici, ki so pri tem pomembni.

V sproščenem vzdušju so mladi imeli priložnost za neposredne pogovore s predstavniki vodilnih podjetij, vpetih v življenjski cikel čistih prostorov, kot so IMP Promont, Naya Life Sciences, Bossplast, Iskra PIO ter Metronik, Klimer Štirn in Lek. Ta podjetja so jim iz prve roke predstavila konkretne inženirske izzive, poklice prihodnosti ter razvojne projekte v skupni vrednosti več kot 2 milijardi evrov, ki bodo v prihodnje zahtevali visoko usposobljene kadre s področij elektrotehnike, strojništva, mehatronike, računalništva, kemije in farmacije z dodatnimi znanji s področja tehnologije čistih prostorov.

K vsebini za mlade so pomembno prispevali še humanoidni robot Max, ki je mlade popeljal v svet robotizacije in digitalne prihodnosti, ter navdihujoča karierna zgodba inženirke leta 2023 Ljupke Vrteve in Hana Prtenjak, študentka Fakultete za strojništvo v Ljubljani,z zanimivim slovenskim študentskim projektom SpaceDent o tem, da je tudi v breztežnostnem prostoru mogoče zagotoviti ustrezen nadzor nad kontaminacijo, ter s tem tudi varno izvajanje zobozdravstvenih posegov v mikrogravitaciji.

Vrhunski predavatelji osvetlili ključne Cleanroom Technology izzive in razvojne smeri

Konferenca je v dveh dneh preko štirih vsebinskih sklopov z interaktivnimi predavanji in paneli predstavila aktualne izzive in razvojne smeri na področju tehnologije čistih prostorov. V prvem sklopu »Regulativna usklajenost v čistih prostorih GMP« je bil poudarek na zagotavljanju skladnosti z vedno strožjo mednarodno regulativo ter na strategijah za nadzor in preprečevanje kontaminacije. Drugi sklop »Inovacije na področju skladnosti« je pokazal, kako lahko podjetja zahteve regulative uresničujejo v praksi. Predavatelji so predstavili vlogo mednarodnih standardov ter izpostavili dobre prakse pri njihovem uvajanju v industriji. V sklopu »Inženirske rešitve – pametno načrtovanje HVAC sistemov, avtomatizacija in robotika« so bili predstavljeni sodobni pristopi k načrtovanju in gradnji čistih prostorov. Od projektiranja, izgradnje ter do implementacije, vključno z uporabo digitalnih tehnologij, kot so virtualna resničnost, digitalni dvojčki in napredno modeliranje. Zadnji sklop »Inovativno obvladovanje kontaminacije – napredek iz Slovenije« pa je predstavil konkretne primere naprednih tehnoloških rešitev in ključne izzive panoge pri nas. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vlogi zaposlenih pri zagotavljanju sterilnosti in kakovosti procesov.

Nataša Štirn, predsednica Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov: »Čisti prostori danes niso več zgolj tehnična infrastruktura. So okolje, kjer nastajajo zdravila, kjer se razvijajo napredne tehnologije in kjer neposredno vplivamo na zdravje ljudi. Zato smo na konferenci govorili o nečem bistveno širšem: o odgovornosti, o kakovosti in o zaupanju. V zadnjih letih se namreč na področju tehnologije čistih prostorov soočamo z velikimi spremembami – z vedno strožjo regulativo, vedno večjimi pričakovanji glede obvladovanja tveganj ter s hitrim tehnološkim razvojem, ki odpira nove možnosti, a hkrati prinaša nova vprašanja. Zato je povezovanje stroke ključnega pomena. Odprli smo prostor dialoga, kjer smo izmenjavali izkušnje ter skupaj iskali rešitve na zahtevna vprašanja, ki bodo oblikovale prihodnost naše panoge.«

Hasim Solmaz, predsednik Mednarodne konfederacije društev za kontrolo kontaminacije (ICCCS):»Glede na več kot 50-letno zgodovino ICCCS imamo med člani več kot 27 različnih držav. Med njimi je tudi Slovenija, ki na tem področju trenutno doživlja pravi razcvet. Je zelo aktivna, tako na domačih tleh kot v mednarodnem merilu. Veseli me, da sem tudi sam lahko priča njihovim razvojnim dosežkom. Slovenija je, glede na svojo velikost, v primerjavi z drugimi državami, našimi članicami, veliko bolj aktivna kot večina ostalih ter mednarodni skupnosti na področju tehnologije čistih prostorov in nadzora kontaminacije ponuja zelo veliko. Med drugim Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov sodeluje tudi pri oblikovanju mednarodnih standardov, pri razvoju in izvedbi izobraževanj, organizira strokovne dogodke in tudi na tak način veliko prispeva k nadaljnjemu razvoju naše panoge.« 

Na dvodnevni mednarodni konferenci s področja tehnologije čistih prostorov (Cleanroom Technology) »ČISTI PROSTORI DANES IN JUTRI: inovacije, trajnost, odličnost ter skladnost z regulativo« v organizaciji Slovenskega združenja za tehnologijo čistih prostorov, ki deluje v okviru GZS-Podjetniško trgovske zbornice, je več kot 20 vrhunskih tujih in domačih strokovnjakov ter več kot 160 slušateljev iz vrst industrije, raziskovalnih institucij in akademskega okolja soustvarjalo prihodnost panoge, ki predstavlja hrbtenico slovenske farmacevtske, biotehnološke in elektronske industrije.

#  #  #  #  #

O Slovenskem združenju za tehnologijo čistih prostorov (SCS)

Slovensko združenje za tehnologijo čistih prostorov (SCS) je organizacija, ki je v okviru Podjetniško-trgovske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije marca 2024 nastala iz naraščajočih potreb po razvoju stroke s področja tehnologije čistih prostorov v zadnjih letih. Tehnologija čistih prostorov je hitro razvijajoča se multidisciplinarna veda, ki predstavlja hrbtenico farmacevtske, biotehnološke in elektronske industrije. Temelji na širokem spektru strokovnega znanja in usposobljenosti. Združenje SCS je od oktobra 2024 polnopravni član Mednarodne konfederacije združenj za nadzor nad kontaminacijo (International Confederation of Contamination Control Societies – ICCCS).

The post Tehnologija čistih prostorov – nevidni steber slovenskega gospodarstva, ki ustvari 6 % BDP first appeared on Media GZS.

Po besedah Vesne Nahtigal, generalne direktorice Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), se slovenska industrija in mnoga podjetja soočajo z resnimi razmerami. V zadnjih štirih letih se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 4,4 odstotke. Med razlogi je navedla tudi izrazito povečanje stroškov dela ter nekonkurenčne cene električne energije v Sloveniji. Zaostrovanje razmer na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine cene vseh energentov zgolj še povečuje.

Vesna Nahtigal: »Vladi predlagamo, da nemudoma sprejme ukrepe za razbremenitev stroškov in se pripravi na morebitne motnje v dobavi energentov. Ukrepi morajo zajeti celotno gospodarstvo – tako velika podjetja kot mala in srednje velika podjetja – ter vse tri skupine energentov.«

Predlogi ukrepov GZS na področju elektrike

Za energetsko intenzivna podjetja predlagamo Vladi, da

• pozove Evropsko komisijo k čimprejšnji odobritvi državne pomoči in s tem zagotovi čimprejšnje izvajanje že sprejetega zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju energetsko intenzivne industrije, s katerim bo energetsko intenzivna industrija lahko kupovala elektriko po konkurenčnejših cenah.
• Razširi naj veljavnost Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij na vse gospodarske panoge, ki jih predvidevajo smernice EU, in poveča obseg sredstev za 10 mio EUR letno ter
• sprejme minimalno stopnjo obdavčitve energentov, zlasti pri trošarinah, prispevkih za obnovljive vire energije (OVE) in CO₂ dajatvah.

Za celotno gospodarstvo pričakujemo:

• kapico na ceno električne energije,
• ustrezno znižanje omrežnine ter
• nižjo obdavčitev energentov.

Predlogi ukrepov GZS na področju zemeljskega plina, goriv in naftnih derivatov

Pri zemeljskem plinu, kjer je v zadnjem mesecu izjemna rast cen, predlagamo:

• kapico na ceno zemeljskega plina oz. oblikovanje interventnega zakona za pomoč podjetjem zaradi izrednih razmer na trgu zemeljskega plina v skladu z zaostritvijo razmer ter
• znižanje davkov in prispevkov (OVE, CO₂ dajatev).

Pri gorivih in naftnih derivatih je država že sprejela določene ukrepe z vidika ustreznih zalog in reguliranja cen, vendar ostaja ključno, da vlada zagotavlja zadostne zaloge, nadzoruje rabo energentov in vnaprej določi pogoje omejene rabe in prednostnih nakupov za primer pomanjkanja. Nujna je tudi aktivna vključitev Slovenije v oblikovanje evropskih ukrepov pomoči ob energetski krizi v okviru EU institucij.

Kot je poudaril minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, je država že v preteklem mesecu ukrepala na področju naftnih derivatov z različnimi ukrepi, predvsem na področju trošarin, s katerimi je blažila dvige cen posameznih goriv, tržno‑strukturnih ukrepov ter sproščanja blagovnih rezerv. Minister je dejal, da trenutno ni razloga za paniko, pomembno pa je, da se država pripravi z ukrepi ‘na zalogo’, da bo lahko hitro ukrepala. Večina ukrepov izhaja iz nabora rešitev energetske krize iz leta 2022, pri čemer je ključen proaktiven dialog z gospodarstvom. Vlada namerava v kratkem sprejeti izhodišča, ki vključujejo tudi ukrepe za gospodarstvo. Slovenija je aktivna tudi na ravni EU.

Spregovoril je tudi o ukrepih, ki jih predlaga GZS. Vlada si bo prizadevala, da bo Evropska komisija čim prej odobrila začetek izvajanja zakona o pomoči energetsko intenzivni industriji. Uredba o nadomestilih za posredne stroške emisij je bila že podaljšana, predvidena sta tudi razširitev dejavnosti na druge gospodarske panoge in povečanje sredstev. Strinja se, da gre za ukrepe, ki v praksi najbolj učinkovito pomagajo gospodarstvu. Prav tako je bil na Evropsko komisijo že poslan predlog za podaljšanje nižjih prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE in SPTE. Razmišljajo tudi o ukrepih za gospodinjstva in malo gospodarstvo, medtem ko bodo za večja podjetja uporabljeni ciljani ukrepi.

Vpliv dogajanja na energetskih trgih na slovensko gospodarstvo

Vojna v Perzijskem zalivu povečuje negotovost na globalnih energetskih trgih ter neposredno vpliva na dvig cen in poslabšano zanesljivost dobav nafte, zemeljskega plina in električne energije, kot tudi številnih produktov, ki temeljijo na energentih (aluminij, umetna gnojila, plastika ipd.). Ključno tveganje za Evropo in Slovenijo ostaja prelivanje rasti cen energentov v končne cene pogonskih goriv, električne energije, hrane in številnih drugih izdelkov. Za Slovenijo to pomeni dodaten pritisk na stroške podjetij, slabšanje konkurenčnosti in večjo negotovost pri načrtovanju proizvodnje.

Glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS Bojan Ivanc: »Aktualna kriza v Perzijskem zalivu ni toliko kriza dobave, kot je cenovna kriza, saj je glavnina energentov, ki jih dobavljajo zalivske države, namenjena azijskim kupcem. Vseeno pa zemeljski plin in naftni derivati zagotavljajo 45 % slovenskih nacionalnih potreb po energiji. Porabo je težko znižati, saj zagotavlja delovanje gospodarstva.«

Opozoril je tudi na zamude pri kontejnerskem prometu ter dvig prevoznih stroškov prevozov zaradi višjih cen goriv, daljših plovnih poti in dražjega zavarovanja. Izvoz nafte iz Irana kljub omejeni prehodnosti Hormuške ožine še poteka. Zalivske države pa preusmerjajo del načrpane nafte na pristanišča v Rdečem morju in v Sredozemlju, kar znižuje negativne učinke zaprtja Hormuške ožine. Napadi na naftno in plinsko infrastrukturo ustvarjajo veliko neznanko, saj ni jasno, koliko časa bo trajala odprava škode. Izpostavil je gibanje cene nafte brent, ko je cena nazadnje tako hitro zrasla leta 1973. Vseeno futures trgi ocenjujejo, da naj bi se cena septembra 2026 znižala na 90 USD na sodček in pod 80 USD v sredini 2027. Vendar to še ne pomeni, da se bo tako tudi zgodilo. Skupaj s cenami nafte so močne porasle tudi cene zemeljskega plina (ttf Rotterdam), ki so za dobavo v letu 2026 porasle s 30 na 55 EUR/MWh. Za leto 2027 so porasle manj, s 27 na 45 EUR/MWh. Po mnenju Ivanca bo energetski šok prizadel skoraj vse dejavnosti v Sloveniji, saj se bo večina soočala s cenovnim šokom. Nekaterim bi lahko upadlo tudi povpraševanje, in sicer industriji, trgovini in drugim storitvenim dejavnostim. Daljše obdobje povišanih cen bo dodatno razširilo število dejavnosti, ki so posredno prizadete zaradi dviga cen energentov.

Zadnje sveže ocene OECD, ECB in Oxford Economics so pokazale, da naj bi se rast BDP v območju evra znižala za 0,4 odstotne točke v 2026, na okoli 0,8 %, rast cen pa naj bi se pospešila na okoli 2,6 do 2,9 %.

Bojan Ivanc: »Za Slovenijo ocenjujem, da se bo povprečna rast cen povišala s 2,3 na 3,4 % v 2026, v 2027 pa s 2,3  na 2,7 %. Revizijo napovedi realnega BDP bo Analitika GZS oblikovala v kratkem.«

Predsednik Energetske zbornice Slovenije (EZS) mag. Aleksander Mervar je ob tej priložnosti izjavil: »V Sloveniji stroškovne cene proizvedene električne energije (MWh) znašajo 42,71 EUR/MWh, skupaj z maržo, stroški krovnih družb GEN energija in HSE, donosom na kapital v višini 5,15 %, obremenitvijo v okviru pomoči industriji (CISAF) ter pokrivanje izgube za TEŠ in Premogovnik Velenje pa 97,39 EUR/MWh. Kar se tiče borznih cen električne energije za leti 2026 in 2027, ocenjujem, da je stanje dokaj uravnoteženo pri produktih za dan vnaprej (Day-ahead) na borzi BSP. Po drugi strani naj omenim terminski trg in produkt futures, kjer pa so se borzne cene za drugo, tretje in četrto četrtletje 2026 povečale za 36 do 38 %. Vendar naj poudarim, da so tisti, ki niso imeli zakupljene električne energije za to obdobje, pričakovali padec borznih cen, kar pomeni na nek način špekuliranje.

Nazadnje še o omrežnini; delež omrežnine v končni ceni električne energije v Sloveniji znaša nekje med 5,2 in 9 %, medtem ko v povprečje v EU med 10,8 in 15,3 %. Želeli bi nizko omrežnino, a istočasno večjo samooskrbo z elektriko in stabilno elektroenergetsko omrežje, kar je v svojem bistvu kontradiktorno. Težko je tudi razumeti negodovanja nad višino omrežnine, glede na to, da smo je v letu 2025 zbrali za 47,5 mio EUR manj kot v letu 2023. Trenutno stanje tudi pomeni, da bo obremenitev ELES-a kot sistemskega operaterja leta 2028 narasla na več kot pol milijarde EUR (549,2 mio EUR), kar je z vidika relativne zadolženosti nesprejemljivo. Projekcije dviga omrežnine do leta 2034 (10-letni razvojni načrti) kažejo, da dvig tarif za uporabo prenosnega omrežja verjeno ne bo potreben, bo pa treba povečati omrežnino za distribucijsko omrežje z letom 2027. Za izvedbo 10-letnega načrta razvoja distribucijskega omrežja namreč v tem trenutku manjka 2,1 milijarde EUR.«

Celotna izjava Aleksandra Mervarja je dostopna TUKAJ.

The post Energetski cenovni šok se preliva v gospodarstvo: GZS poziva k takojšnjim in odločnim ukrepom first appeared on Media GZS.

Evropski in globalni trendi jasno kažejo, da postaja gradbeni sektor ključen akter zelenega in digitalnega prehoda. Za resničen preboj je potrebno stabilno in predvidljivo poslovno okolje, učinkovita investicijska politika ter močno povezovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Če želimo biti uspešni, moramo gradbeništvo razumeti širše; ne kot strošek, ampak kot investicijo v prihodnost; ne kot tradicionalno panogo, ampak kot visoko tehnološki in inovacijski sektor. In ne kot posamezne projekte – ampak kot celostno vrednostno verigo, ki povezuje materiale, znanje, tehnologijo in ljudi.«

V Sloveniji še vedno ni vzpostavljenih nekaterih ključnih sistemskih mehanizmov, ki predstavljajo v razvitih državah standard.

Direktor GZS-Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala mag. Gregor Ficko: »Uvedba paritetnega sklada za gradbeništvo bi omogočila stabilnejše financiranje usposabljanja, izboljšanje delovnih pogojev in večjo privlačnost poklicev v sektorju. Samostojno, kompetentno ministrstvo za gradbeništvo pa bi celostno in strateško upravljalo razvoj sektorja, usklajevalo politike ter zagotavljalo dolgoročno stabilnost investicijskega okolja.«

Gradbena panoga ima velika pričakovanja do prihodnje nove vlade, še posebej, ker smo priča novemu valu energetske krize, ki ima še kako velik cenovni vpliv na gradbeništvo. GZS ZGIGM si prizadeva tudi za pospešitev postopkov in izboljšanje regulativnega okolja, sistemsko reševanje kadrovskega primanjkljaja ter učinkovitejše vključevanje podjetij v digitalni in zeleni prehod.

Gradbeni sektor pomemben za uresničevanje podnebnih in trajnostnih ciljev

Gradbeni sektor ima ključno vlogo pri uresničevanju ciljev podnebne nevtralnosti, energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Zato je nujno zagotoviti pogoje, ki bodo omogočili hitrejšo realizacijo investicij, večjo produktivnost ter dolgoročno konkurenčnost slovenskega gradbeništva. Slovenski gradbeni sektor ostaja soočen številnimi nerešenimi sistemskimi vprašanji. Dolgotrajni in administrativno zahtevni postopki umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj zavirajo investicije in razvoj projektov. Pomanjkanje usposobljenega kadra, zlasti v operativnih poklicih, neposredno omejuje izvedbene kapacitete. Izzive povzročajo tudi nestabilno in premalo predvidljivo investicijsko okolje, vključno z izzivi pri javnem naročanju in alokaciji tveganj, nezadostna stopnja digitalizacije v delu sektorja ter prepočasno uvajanje krožnih in nizkoogljičnih rešitev, kljub strateškim ciljem na ravni države in EU.

Na okrogli mizi o izgradnji javnih stanovanj

Na okrogli mizi z naslovom ‘Izgradnja javnih stanovanj do leta 2035: od političnih zavez do izvedljivosti projektov stavb‘ so sodelovali minister za naravne vire in prostor Jože Novak, državni sekretar Klemen Ploštajner (MSP), Iztok Polanič, direktor gradbenega podjetja Pomgrad, arhitekt Andrej Kalamar, Črtomir Remec, direktor SSRS in direktorica JSSMB Irena Španinger. Razprava je jasno pokazala, da obstaja široko soglasje o nujnosti povečanja fonda javnih najemnih stanovanj v Sloveniji, vendar ostajajo ključni izzivi predvsem na področju izvedljivosti projektov v praksi. Udeleženci so izpostavili, da politične zaveze same po sebi ne zadostujejo, če niso podprte s stabilnimi in dolgoročnimi viri financiranja, hitrejšimi in bolj predvidljivimi postopki umeščanja v prostor in pridobivanja dovoljenj, ustrezno alokacijo tveganj med investitorji in izvajalci ter realnimi izvedbenimi kapacitetami gradbenega sektorja.

Poseben poudarek je bil namenjen dejstvu, da se Slovenija sooča z izrazitim razkorakom med ambicioznimi cilji na področju stanovanjske politike in dejansko sposobnostjo njihove realizacije. Gradbena podjetja opozarjajo na pomanjkanje kadrov, nestabilnost cen ter pogosto neustrezno pripravljene projektne dokumentacije, kar dodatno podaljšuje roke izvedbe. Predstavniki javnih institucij so ob tem poudarili pomen boljšega medsektorskega sodelovanja, večje vloge države pri aktivaciji zemljišč ter nujnost oblikovanja učinkovitejših modelov javno-zasebnega partnerstva. Skupno sporočilo okrogle mize je bilo jasno: če želi Slovenija do leta 2035 uresničiti cilje na področju javnih stanovanj, mora zagotoviti sistemske pogoje za njihovo dejansko izvedbo – od zakonodaje in financiranja do operativne sposobnosti sektorja. Dogodek je potrdil, da je prav povezovanje politike, stroke in gospodarstva – kot ga omogoča sejem MEGRA – ključno za iskanje konkretnih, izvedljivih rešitev za enega največjih razvojnih izzivov države.

Petek bo posvečen mladim

Glavni poudarek letošnje MEGRE 2026 bo tudi letos na mladih, ki bodo nosilci gradbene panoge v prihodnosti. Že četrto leto zapored bo s strani ZGIGM in Pomurske gospodarske zbornice v petek, 27. marca, organiziran Izobraževalni in karierni dan slovenskega gradbeništva, na katerem se pričakuje številne mlade iz osnovnih in srednjih šol ter študentov gradbeništva. Tudi letos bodo pripravljena predavanja strokovnjakov, ki več desetletij z velikim pečatom delujejo v gradbeništvu, zabavni del petkovega dne pa bo tvoril tradicionalni kviz ‘Lepo je biti gradbenik’, ki ga bo vodil slovenski raper Six-Pack-Čukur.

Pomanjkanje najrazličnejših poklicnih profilov je že vrsto let velik problem v gradbeništvu. Kriza zaradi pomanjkanja klasičnih gradbenih poklicev se na vseh izobraževalnih nivojih – od zidarjev, tesarjev, železokrivcev do gradbenih tehnikov in inženirjev, skozi leta poglablja. V naslednjih desetih letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo okrog 2.500 licenciranih gradbenih inženirjev, na obeh slovenskih gradbenih fakultetah pa letno diplomira med 50 in 60 študentov. Zato je organizacija izobraževalnega in kariernega dneva slovenskega gradbeništva, na katerem bodo mladim, ki so pred odločitvijo o svoji nadaljnji poklicni odločitvi, predstavljene vse izobraževalne ustanove v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gradbeništvom, torej od srednjih, višjih, visokih šol in fakultet, obenem pa jih bomo v ‘Ulici gradbenih obrti’ seznanili z največjimi slovenskimi gradbenimi podjetji, s poklici v gradbeništvu ter možnostmi zaposlitve. Predstavljene bodo tudi najsodobnejše digitalne tehnologije, ki si v gradbeništvu vse hitreje utirajo pot in so za mlado generacijo vedno bolj privlačne.

The post Megra 2026: gradbeništvo kot investicija v prihodnost first appeared on Media GZS.

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Tibor Šimonka je izpostavil, da se je slovensko gospodarstvo v zadnjih treh letih izrazito ohladilo. Gospodarska rast se upočasnjuje, industrijska proizvodnja pada, izvoz pa je v tem obdobju občutno oslabljen. Ne glede na optimistične izjave vlade se v večini dejavnosti dejansko znižujejo dobički, hkrati pa upada tudi zaposlenost v gospodarstvu.

Pregled desetih ključnih kazalnikov, ki jih je nedavno predstavila GZS, kaže negativen trend pri večini. Izjema so višji bruto izdatki za raziskave in razvoj ter bruto investicije v osnovna sredstva. Tudi tam pa je rast omejena: vlaganja v opremo in stroje so se v treh letih povečala le za 2,3 %, naložbe v stanovanjsko gradnjo pa so se celo zmanjšale za 0,4 %.

Šimonka je opozoril, da so tuje naložbe v Sloveniji v zadnjih desetletjih pomenile predvsem prevzeme že delujočih podjetij oziroma širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, ne pa novih t. i. greenfield investicij. Pri pridobivanju novih, tehnološko zahtevnih investicij Slovenija občutno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, kot sta Češka in Madžarska. Raziskave tujih gospodarskih zbornic, kot sta nemška in avstrijska, kažejo na upad privlačnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če se pogoji poslovanja ne izboljšajo, del tujih vlagateljev razmišlja tudi o zmanjšanju ali umiku svojih aktivnosti.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je v nagovoru poudaril, da posledice trenutnih gospodarskih razmer najbolj neposredno občutijo prav obrtniki in mala podjetja. Izpostavil je, da stabilnega gospodarstva ni mogoče graditi brez močne obrti. Zato od prihodnje vlade pričakujejo predvsem predvidljivo poslovno okolje ter hitro razbremenitev stroškov dela. Ob tem je dodal, da so obrtniki temelj gospodarstva države, vendar za svoj razvoj potrebujejo pogoje, ki jim omogočajo konkurenčnost, ne pa dodatnih in vedno novih obremenitev.

GZS je skupaj s podjetji pripravila razvojni program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški okvir za pospešek industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Program opredeljuje osem ključnih gospodarskih področij in 88 konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju logistike in gradbeništva so ključni dolgoročni izzivi: digitalizacija, zeleni prehod in pomanjkanje kadrov. Potrebna so vlaganja v digitalizacijo procesov, pametno infrastrukturo, avtomatizacijo in povezovanje z globalnimi trgi. Za nadaljnji razvoj logistične in gradbene panoge je Šimonka med ključnimi ukrepi države, ki morajo zagotoviti predvidljivo, stabilno in konkurenčno okolje, navedel pripravo celovitega in vzdržnega srednjeročnega načrta za razvoj kritične in socialne infrastrukture ter uresničitev »zlatega pravila« javnih investicij. To bi zmanjšalo fluktuacije pri gradbenih delih, povečalo predvidljivost poslovanja in znižalo tveganja v panogi. Dodal je, da morata gradnja in posodobitev kritične infrastrukture Slovenije v sektorjih energetike, prometa, IKT, zdravstva, vodnega in komunalnega gospodarstva, prehrane, varnosti in financ temeljiti na načelih odpornosti, digitalizacije, trajnostnosti in strateške avtonomije države.

»Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače, kot so bile v preteklih desetletjih; drugi Trumpov mandat te spremembe še pospešuje. Strateška samostojnost EU se je tekom leta 2025 še dodatno zožila. Če želi EU preživeti v obliki, kot jo poznamo, ter ostati za mizo globalnih igralcev, se bo morala hitro preoblikovati, in to v smeri večje federalizacije ključnih atributov strateške samostojnosti, zlasti varnosti in obrambe, energetike, digitalne suverenosti in financ,« je menil prof. dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da se mora Slovenija, za katero dobro delujoča EU predstavlja ključen dejavnik njene stabilnosti in blagostanja, novonastalemu globalnemu in evropskemu okviru prilagoditi tako gospodarsko kot družbenopolitično. Letošnje leto prav v kontekstu parlamentarnih volitev vidi kot odločujoče za »oblikovanje smeri, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širšem družbenem področju.«

Predsednik Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine (GZDBK) in član uprave Krke, d. d., Novo mesto, David Bratož je predstavil rezultate Dolenjske in Bele krajine, regije z dolgo industrijsko tradicijo ter visoko razvito farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. Gospodarske družbe, ki jih pokriva GZDBK, so v letu 2024 ustvarile 7,1 milijarde EUR prihodkov, od tega 62 % na tujih trgih, pri vodilnih podjetjih ta delež presega 90 %. Neto dodana vrednost na zaposlenega znaša 79.100 EUR in za skoraj četrtino presega slovensko povprečje. Visoka produktivnost je rezultat vlaganj v razvoj, inovacije in izobraževanje zaposlenih.

Izpostavil je pomen lastnega razvoja, kontinuiranih vlaganj v raziskave in razvoj ter investicij za dolgoročno rast in razvoj skupine Krka, ki je v dobrih 70 letih postala ena izmed vodilnih svetovnih generičnih podjetij, ki svoje inovativne izdelke zagotavlja več kot 100 milijonom uporabnikov v več kot 70 državah sveta. Krka je v zadnjih treh letih preko 500 milijonov EUR vložila v raziskave in razvoj, v naslednjih letih pa namerava v investicije v širitev in posodobitev razvojnih in proizvodnih kapacitet vložiti še približno 750 milijonov EUR. Krkin razvoj temelji na domačem znanju, nenehnem vlaganju v razvoj in izobraževanje zaposlenih ter intelektualni lastnini, za katero so v preteklih letih prejeli številne zlate nagrade GZS, prav tako pa so lastniki 250 patentov. V skupini Krka je zaposlenih že več kot 13.000 sodelavcev, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost ter zagotavljajo dobičkonosnost poslovanja, ki je nujen pogoj za nadaljnji razvoj in dolgoročno konkurenčnost Krke na zahtevnih svetovnih trgih.

David Bratož je ob tem predstavil glavne izzive za nadaljnji razvoj regije Dolenjske in Bele krajine. Izpostavil je neustrezno prometno in energetsko infrastrukturo, predvsem zamudo pri projektu gradnje 3. razvojne osi – jug, kar je še posebej izrazito v Beli krajini. Neustrezna infrastruktura povzroča velike razvojne razlike z Dolenjsko, ki se kažejo v nižji dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarskih družbah v Beli krajini. Zamude pri tem projektu povzročajo gospodarsko škodo, saj zaradi naraščajočih logističnih stroškov in tveganj v dobavnih verigah zmanjšujejo konkurenčnost podjetij. Neustrezna infrastruktura ne prizadene le pretoka blaga, temveč tudi ljudi. Prebivalci Novega mesta in belokranjskih občin so talci tranzitnega prometa, kar drastično zmanjšuje prometno varnost in kakovost bivanja. Brez sodobne ceste, oziroma novomeške obvoznice, regija izgublja privlačnost za visoko usposobljene kadre, ki jih podjetja nujno potrebujejo.

O problematiki razvoja prometne in energetske infrastrukture je spregovoril mag. Gregor Ficko, direktor GZS – Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM). Poudaril je, da se Slovenija ne sooča s prometno krizo, temveč z dolgoletnim zaostankom v prometni infrastrukturi. Brez jasne politične odločitve, da je mobilnost prebivalcev in gospodarstva strateška prioriteta države, se bodo zastoji, gospodarske izgube in nezadovoljstvo še poglabljali. To potrjuje tudi primer neizgradnje južnega kraka 3. razvojne osi (Novo mesto–Metlika), ki ima merljive in sistemske negativne učinke na družbo, gospodarstvo in regionalni razvoj. 

Tudi na energetskem področju težava ni v prevelikem številu projektov, temveč v pomanjkanju pravočasnih odločitev. Negativni učinki neizgradnje hidroelektrarne Mokrice se kažejo na več ravneh – v energetiki, gospodarstvu, regionalnem razvoju, poplavni varnosti ter zaupanju v investicijsko okolje. Hkrati ima počasno odločanje o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško (JEK2) pomembne strateške, gospodarske, energetske in družbene posledice za prihodnji razvoj države. 

Če Slovenija ne bo pravočasno sprejemala ključnih infrastrukturnih in energetskih odločitev – od prometnih povezav do jedrske energije, hidroelektrarn ter posodobitve in širitve elektroenergetskega omrežja – bo energetski prehod pomenil večji uvoz energije, višje cene in slabšo konkurenčnost gospodarstva.

V zaključnem delu je potekala okrogla miza na tematiko Izzivi gospodarstva in podjetništva, v kateri so sodelovali Marta Kelvišar, direktorica Adria Dom, d. o. o., Mojca Črtalič, predsednica OOZNM, in Tomaž Kordiš, direktor GZDBK. Sogovorniki so razpravljali o ključnih izzivih gospodarstva v jugovzhodni Sloveniji. Med največjimi izzivi so izpostavili nepredvidljivo poslovno okolje, težave malega gospodarstva ter potrebo po bolj usmerjeni razvojni gospodarski politiki. Pomembna tema je bila tudi infrastruktura in vprašanje, ali ta sledi hitri gospodarski rasti regije.

Govorili so tudi o vplivu prometne povezanosti na poslovanje podjetij, o izzivih pri pridobivanju in zadrževanju kadrov. Razprava se je zaključila z razmislekom o prihodnosti: ali bo jugovzhodna Slovenija tudi čez deset let ostala eden ključnih motorjev slovenskega gospodarstva, kar bo po mnenju sogovornikov odvisno od izboljšanja infrastrukture, predvsem izgradnje 3. razvojne osi – jug, stabilnega poslovnega okolja ter uspešnega privabljanja in zadrževanja talentov v regiji.

The post Na srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov v Novem mestu o infrastrukturi in logistiki first appeared on Media GZS.

• Tomaž Gornik, Better
• Drago Pintar, Uniforest
• Andraž Krajnc, Caretronic
• Andraž Rumpret, Iskra PIO
• Blaž Brodnjak, NLB

Predsednik GZS Tibor Šimonka na svečani podelitvi: Misel Brez ljubezni preprosto ne gre, ki je rdeča nit letošnje podelitve, se v gospodarstvu ne kaže v velikih besedah, temveč v predanosti delu, skrbi za razvoj in rast podjetij ter odgovornosti in spoštovanju zaposlenih. Slovensko gospodarstvo ima veliko srce. Podjetniki in podjetja skupaj z zaposlenimi dokazujejo svojo predanost naši družbi tudi širše, ko podpirajo kulturo, šport, lokalna okolja ter dobrodelnost.«

Ob tem je predsednik GZS opozoril, da se podjetja soočajo s hitrimi spremembami in izjemno globalno konkurenco. Marsikatero podjetje si, pa četudi na škodo finančnega izplena, v borbi za posel prizadeva za ohranitev poslovanja in zaposlenih. Namesto da bi v takšnih razmerah imeli vsaj doma čimbolj stabilno in predvidljivo poslovno okolje, »smo priča naraščajočim bremenom in oteženim pogojem poslovanja. Padajoči trend gospodarske rasti v zadnjih letih in nizka investicijska vlaganja sta jasen opomin, da stabilnost ni samoumevna, da se upočasnjuje trend približevanja povprečju EU, da relativno zaostajamo ter da izgubljamo svoj razvojni potencial. Za nov zagon gospodarstva moramo spremeniti odnos do gospodarstvenikov, podjetnikov in obrtnikov ter podjetjem skupaj z zaposlenimi omogočiti, da zadihajo s polnimi pljuči. Edino uspešno gospodarstvo je garancija za razvoj naše države in socialno blaginjo družbe. In prav zato so dosežki nocojšnjih nagrajencev toliko bolj vredni spoštovanja. Zato ker v teh razmerah ne obupajo. Ker kljub pritiskom razvijajo podjetja, iščejo nove poti, skrbijo za zaposlene in dobrobit širše družbe.«

Goste je kot slavnostna govorka nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar: »Država, delodajalci in sindikati morajo sesti za isto mizo z jasnim ciljem: iskati rešitve, ki bodo Slovenijo naredile odpornejšo, konkurenčnejšo in pravičnejšo. To pomeni več vlaganja v partnerstvo med državo, gospodarstvom in zaposlenimi, ki bo znalo preseči kratkoročne interese v korist dolgoročne stabilnosti in blaginje. Pogosto poudarjam, da je močna socialna država mogoča samo z močnim, odpornim gospodarstvom. Če gre dobro gospodarstvu, gre lahko bolje tudi vsem nam in naši čudoviti državi. Tudi to stalno ponavljam, a imam občutek, da nekateri tega še vedno ne razumejo. Kot predsednica republike imam dolžnost, da spodbujam dialog med državo, gospodarstvom in predstavniki zaposlenih. Zato lahko nocoj napovem, da bo krepitev tega dialoga in sodelovanja ena mojih prvih pobud novi vladi in strankam, ki bodo izvoljene v državni zbor. Slovenija potrebuje razvojni dogovor, ki bo presegal posamezne mandate in dnevno politiko,« je dejala.

Več na https://nagrada.gzs.si/

Osebna izkaznica Nagrade GZS

• Najstarejše tovrstno priznanje v Sloveniji – tokrat se podeljuje že 58-ič.
• Ustanovljena leta 1968 s Sklepom o ustanovitvi nagrade Borisa Kraigherja za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij, ki odločilno vplivajo na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih subjektov.
• Prvič podeljena leta 1969 – ob obletnici smrti Borisa Kraigherja.
• Vodilo nagrade: izjemni dosežki trajnejšega pomena.
• Prejemniki: gospodarstveniki in gospodarstvenice, ki trajnostno ustvarjajo presežke – imajo večletne odlične rezultate na domačem in svetovnih trgih, razpolagajo z inovativno poslovno filozofijo in ravnajo s premišljenimi poslovnimi potezami. Dosegajo preboje v svojih tržnih nišah in so lahko vodilni na domačem ali tujem trgu. S svojim delovanjem in aktivnostmi dokazujejo, da je mogoče odlične rezultate v zadovoljstvo vseh deležnikov – kupcev in lastnikov, zaposlenih in okolja – doseči tudi v najzahtevnejših pogojih poslovanja. Prejemniki nagrade se tako uvrstijo v družbo najvidnejših gospodarstvenikov, ki s svojim delovanjem pomembno sooblikujejo gospodarsko in družbeno okolje, v katerem delujejo.
• Rdeča nit letošnje podelitve: »Brez ljubezni preprosto ne gre!«

Nagrada v številkah

Vključno z letošnjimi nagrajenci je nagrado GZS doslej prejelo:

• 372 gospodarstvenikov in
• 32 gospodarstvenic.

The post Pet izjemnih gospodarstvenikov prejelo Nagrado GZS first appeared on Media GZS.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je poudaril, da je slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih vstopilo v obdobje izrazitega upočasnjevanja. »Padamo v gospodarski rasti, imamo izrazit padec industrijske proizvodnje in izvoz zadnja tri leta močno šepa. Kljub zavajajočim trditvam predstavnikov vlade se v večini panog realno znižujejo tudi dobički. Znižuje pa se tudi zaposlenost v gospodarski dejavnosti.«  Gospodarska slika po desetih kazalcih, ki jo je GZS pred dnevi predstavila, kaže, da po večini teh kazalcev padamo – edini, kjer vidimo pozitiven trend, so povečani bruto izdatki za razvoj in raziskave in bruto investicije v osnovna sredstva. Pri slednjih pa je dejstvo, da so se investicije v opremo in stroje v zadnjih treh letih povečale zgolj za 2,3 %, investicije v stanovanjsko gradnjo pa celo znižale za 0,4 %.

Vlada izpostavlja nove investicijske projekte, a realnost je drugačna. V zadnjih desetletjih so tuje naložbe v Sloveniji večinoma pomenile prevzeme že delujočih podjetij (npr. Fraport, Helios, Gorenje) ali širitev obstoječih proizvodnih zmogljivosti, kot denimo pri družbi Lek v Lendavi, ne pa nove t. i. greenfield investicije. Pri pridobivanju novih, tehnološko zahtevnih investicij Slovenija občutno zaostaja za državami srednje in vzhodne Evrope, kot sta Češka in Madžarska. Raziskave tujih gospodarskih zbornic, kot sta nemške in avstrijske, kažejo na upad privlačnosti Slovenije kot investicijske destinacije. Če se pogoji poslovanja ne izboljšajo, del tujih vlagateljev razmišlja tudi o zmanjšanju ali umiku svojih aktivnosti.

Predsednik OZS Blaž Cvar je nagovoril podjetnike in obrtnike, ki prvi pri svojem poslovanju občutijo spremembe v zakonodaji. »Preveč je birokratizacije, poslovno okolje je nestabilno in nepredvidljivo,« je poudaril. Nazorno je opomnil, da načrti v začetku mandata niso bili izvedeni. Še slabše – sprejeti so bili popolnoma napačni ukrepi.« Sporočilo je bilo jasno – brez konkretnih ukrepov za podporo podjetjem bo težko ohranjati konkurenčnost in razvoj.

GZS je skupaj s podjetji pripravila razvojni program Made in Slovenia 2035, ki predstavlja strateški okvir za pospešek industrijskega in gospodarskega razvoja Slovenije. Program opredeljuje osem ključnih gospodarskih področij in 88 konkretnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja. Na področju znanosti in inovacij tako politiki, med drugim, predlaga večjo vključenost gospodarstva v posodobitev prednostnih raziskovalnih področij nove strategije pametne specializacije; spodbuditev večjih vlaganj v prebojne in tvegane inovacije prek tehnološko-inovacijskega sklada ter vzpostavitev nacionalnega sklada za konkurenčnost kot ključnega centralnega finančnega instrumenta države. Med dolgoročnimi ukrepi predvideva program 2.000 mladih raziskovalcev za gospodarstvo – do leta 2030 vključiti 1.000, do leta 2035 pa 2.000 raziskovalcev. »Naš cilj je jasen: pospešiti rast, povečati dodano vrednost in ustvariti pogoje za kakovostna delovna mesta. To je v interesu podjetij, zaposlenih in države,« je sklenil Šimonka.

»Pod vplivom geopolitičnih dejavnikov se v svetu vzpostavlja nova globalna ekonomska ureditev, v kateri bodo karte premešane bistveno drugače kot so bile v preteklih desetletjih; drugi Trumpov mandat te spremembe še pospešuje. Strateška samostojnost EU se je tekom leta 2025 še dodatno zožila; v kolikor EU želi preživeti v obliki, kot jo poznamo, ter ostati za mizo globalnih igralcev, se bo morala preoblikovati hitro in to v smeri večje federalizacije ključnih atributov strateške samostojnosti, zlasti varnosti in obrambe, energetike, digitalne suverenosti in financ,« je menil prof. dr. Mojmir Mrak. Dodal je, da se mora Slovenija, za katero dobro delujoča EU predstavlja ključen dejavnik njene stabilnosti in blagostanja, novo nastalemu globalnemu in evropskemu okviru prilagoditi tako gospodarsko kot družbeno politično. Letošnje leto prav v kontekstu parlamentarnih volitev vidi kot odločujoče za »oblikovanje smeri, v katero bo šla naša država tako na gospodarskem kot na širše družbenem področju.«

Ob koncu vsebinskega dela je sledila razprava na regionalnim nivoju, kjer se evropske in državne politike najbolj konkretno odražajo – v podjetjih, proizvodnji in delovnih mestih. V pogovoru o prihodnosti Severno Primorske regije in poslovanja podjetij je sodeloval Marino Furlan, direktor podjetja Intra lighting. »Ukrepi, ki so bili sprejeti na nacionalni ravni, so popolnoma neustrezni, saj ne podpirajo, kaj šele  spodbujajo razvoja gospodarstva,« je zgroženo povedal. Izrazil je nezadovoljstvo in skrb nad takim načinom sprejemanja zakonodaje, ki je popolnoma neustrezen, neresen in nevaren za poslovanje podjetij. Pod vprašaj je postavil razvojne načrte podjetij, ki so v takih razmerah lahko že neizvedljivi.

Regijsko srečanje gospodarstvenikov in obrtnikov v Ajdovščini je jasno pokazalo, da slovensko gospodarstvo stoji na prelomnici. Udeleženci so enotno opozorili, da brez dolgoročne, ambiciozne in razvojno usmerjene gospodarske strategije, ki bo presegla posamezne vladne mandate, Slovenija tvega nadaljnje zaostajanje za primerljivimi državami. Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so poudarili nujnost razbremenitve dela, stabilnega in predvidljivega poslovnega okolja ter odločnejših spodbud za domače in tuje investicije.

Razprave so razkrile tudi globoko nezaupanje gospodarstva v trenutno oblikovanje ekonomskih politik, ki jih podjetja doživljajo kot birokratske, nepovezane z realnostjo in celo zaviralne za razvoj. Sporočilo dogodka je bilo nedvoumno: letošnje politične odločitve bodo ključne za prihodnjo smer države, gospodarstvo pa od prihodnje vlade pričakuje jasen preobrat k razvoju, sodelovanju in odgovorni ekonomski politiki.

The post Na srečanju gospodarstvenikov in obrtnikov v Ajdovščini o izzivih in pričakovanjih do prihodnje vlade first appeared on Media GZS.