Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi

European Innovation Scoreboard 2026 Slovenijo uvršča na 17. mesto med 27 članicami EU in med zmerne inovatorke. Dosegamo 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Od leta 2019 smo napredovali za 7,4 odstotne točke, vendar je EU kot celota napredovala hitreje.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Največje tveganje ni samo 17. mesto. Največje tveganje je, da druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje od nas. To se danes vidi na lestvici, jutri pa v produktivnosti, investicijah, dodani vrednosti in konkurenčnosti našega gospodarstva.«

Podrobnejši pogled pokaže pomemben razkorak. Slovenija je močna pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovna vlaganja v raziskave in razvoj so približno na ravni evropskega povprečja, zelo močno je tudi sodelovanje gospodarstva z raziskovalnim sektorjem. Na drugi strani močno zaostajamo pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjsko intenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.

Žiga Lampe, pomočnik direktorice GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo: »Naša največja vrzel ni pri ustvarjanju znanja. Nastaja pri njegovem pretvarjanju v gospodarsko vrednost.«

Štirje pogledi, isto opozorilo

GZS je položaj Slovenije ocenila ne le na podlagi Evropske inovacijske lestvice temveč tudi na podlagi priporočil OECD, Poročila o razvoju UMAR ter svetovne lestvice konkurenčnosti IMD.

EIS opozarja, da Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi, OECD pa na razdrobljenost sistema ter premalo povezane razvojne instrumente in odgovornosti. UMAR poudarja, da bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti ter prehoda od izvajalcev k ustvarjalcem nove vrednosti. IMD pa izpostavlja slabšo poslovno in vladno učinkovitost, ki vplivata na okolje za investicije in razvoj.

Razvojnega položaja ne določa le izhodišče, temveč tudi hitrost sprememb. To dobro pokaže primer Litve: Slovenija in Litva sta po Evropski inovacijski lestvici danes skoraj izenačeni, vendar je Litva od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija pa za 7,4.

To je prehod od financiranja inovacijskih aktivnosti k ustvarjanju inovacijske rasti. Ob tem je pomembno, da se uspešnost inovacijske politike meri predvsem po dejanskih gospodarskih učinkih: koliko rešitev pride v industrijsko uporabo, do prvega kupca in na trg, koliko zasebnih investicij sprožijo javna sredstva ter koliko novih prihodkov, izvoza in produktivnosti iz tega nastane.

Razvojni sistem mora graditi na tem, kar že deluje

GZS opozarja, da podjetje razvoja ne more prilagajati posameznim razpisom. Potrebuje dovolj predvidljivo pot od raziskav in razvoja prek testiranja in demonstracije do proizvodnje in trga. Če naslednji ustrezen instrument ni pravočasno na voljo, lahko podjetje izgubi razvojni zagon, partnerja, investicijo ali tržno priložnost.

Aktualen primer so strateška razvojno-inovacijska partnerstva – SRIP-i. Sedanji cikel njihovega financiranja se izteče konec septembra, za naslednje obdobje pa je napovedana drugačna zasnova partnerstev. Na GZS poudarjajo, da morajo spremembe pomeniti nadgradnjo obstoječih razvojnih mrež, znanja in partnerstev, ne njihovega ponovnega vzpostavljanja od začetka.

Vesna Nahtigal: »Nimamo luksuza, da bi vedno znova začenjali od začetka – imamo pa odgovornost, da tisto, kar smo zgradili, naredimo boljše.«

Konkretni predlogi sprememb v Made in Slovenia 2035

V gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 GZS predlaga štiri ključne ukrepe:

1. Stabilno domačo finančno osnovo za inovacije, ki bo zmanjšala odvisnost od posameznih evropskih in kohezijskih ciklov, sprožila več zasebnih investicij ter Sloveniji pomagala uspešneje pridobivati evropska sredstva.
2. Nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pravočasno pripravo nove generacije S5 (Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije), da se ohranijo in nadgradijo že vzpostavljene razvojne mreže in partnerstva.
3. Predvidljivo razvojno pot brez časovnih vrzeli, z večletnim napovednikom razpisov in povezanimi instrumenti, da lahko podjetje iz ene razvojne faze pravočasno nadaljuje v naslednjo.
4. Nacionalni sklad za konkurenčnost, ki bo različne oblike financiranja povezoval glede na razvojno fazo podjetja in projekta ter jih navezal na evropske instrumente.

Cilj ni več razpisov. Cilj je več kakovostnih razvojnih projektov, ki pridejo od prototipa do proizvodnje in trga.

To postaja še pomembnejše ob nastajanju nove evropske finančne arhitekture. Novi večletni finančni okvir, Evropski sklad za konkurenčnost in prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije bodo vse bolj povezovali raziskave, razvoj, rast podjetij in industrializacijo. Vse več evropskega razvojnega denarja bo morala Slovenija osvojiti v konkurenci z drugimi državami.

GZS pri tem ne ostaja le pri predlogih državi. Prek Strateškega sveta GZS za RRI ter povezovanja podjetij z raziskovalci sodeluje tudi pri oblikovanju razvojnih politik in prenosu znanja v gospodarstvo. Že tri desetletja s priznanji za inovacije pa spodbuja in prepoznava inovativnost gospodarstva s podeljevanjem priznanj najboljšim inovacijam najprej na regionalni, nato pa na nacionalni ravni. Prav slednji bodo priznanja prejeli na Dnevu inovativnosti 15. septembra.

Za podjetje obstaja samo ena razvojna pot

Podjetja razvoja ne vidijo skozi posamezne institucije, sklade in razpise, ampak kot eno samo pot – od ideje in prototipa prek demonstracije in certificiranja do prvega kupca, industrijske proizvodnje in nadaljnje rasti. Za slovensko gospodarstvo je zato ključno, da se doma ne konča le razvoj tehnologije, ampak se tu zgodita tudi industrializacija in rast. Če znanje razvijemo v Sloveniji, proizvodnja pa se preseli drugam, z njo izgubljamo investicije, delovna mesta, izvoz in pomemben del ustvarjene dodane vrednosti.

Dr. Peter Cvahte, predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije: »Podjetje včasih ne potrebuje samo še ene subvencije. Potrebuje nekoga, ki je pripravljen novo rešitev prvi kupiti. Zato so pomembni industrijski partnerji, testna okolja in zgodnji uporabniki, država pa lahko v določenih primerih z inovativnim javnim naročanjem pomaga ustvariti prvi trg.«

Ob tem je opozoril tudi na potrebo po profesionalnem upravljanju razvojnega tveganja. Če sistem podpira samo projekte, pri katerih je uspeh skoraj zagotovljen, bo spodbujal predvsem postopne izboljšave, ne pa prebojnih inovacij.

Odziv države

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladinodr. Rok Strašek: »Za razvoj slovenskega raziskovalnega in inovacijskega okolja je ključno usklajeno delovanje vseh deležnikov. Ohraniti moramo uspešne instrumente in jih nadgraditi z novimi. Naslavljati moramo ključne izzive, med katerimi izstopajo dostop do tveganega kapitala, krepitev digitalnih kompetenc, večja vlaganja v inovacije ter povečanje izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo znanja. Želimo vzpostaviti in okrepiti sistem za spodbujanje prebojnih inovacij v Sloveniji, tako da posamezne uspešne inovacije ne bodo več izstopale kot anomalija sistema, temveč bodo rezultat sistematičnega dela, podpore in učinkovitega delovanja celotnega inovacijskega ekosistema.«

The post Slovenija mora hitreje pretvarjati znanje v gospodarsko vrednost first appeared on Media GZS.

Geopolitični premiki, hiter tehnološki razvoj in spremenjene dobavne verige od podjetij zahtevajo več kot le prilagajanje. Slovenska elektroindustrija ostaja pomemben del izvoznega gospodarstva, vendar za nadaljnjo rast potrebuje večjo mednarodno prisotnost, močnejše povezave z rastočimi trgi ter bolj ciljno usmerjeno podporo poslovne diplomacije.

Dr. Miha Bobič, predsednik Upravnega odbora Zbornice elektroindustrije pri GZS, je poudaril pomen učenja iz zgodovine in sistemske podpore pri prodoru slovenskih podjetij na tuje trge. Po njegovih besedah sta ključni dve poti internacionalizacije: »Tuje neposredne investicije prinašajo ne le kapital in delovna mesta, temveč tudi znanje. Pomagajo, da domači strokovnjaki ostajajo doma, ker imajo izbiro, da se izobrazijo v najnovejših tehnologijah, veščinah vodenja in organizacije podjetij. Drugi način je s pomočjo gospodarske diplomacije. Nekatere države imajo tu zaključen krog: ambasade preko gospodarskih atašejev in zelo ciljno usmerjenega delovanja na področjih, kjer je domača industrija močna, odprejo trg, domača interesna združenja potem trg animirajo za izdelke in storitve, finančna plat pa se zaključi s posojili ali bančnimi garancijami državnih ali para-državnih skladov,« je še poudaril dr. Bobič, ob tem pa bil kritičen, da Slovenija ni dovolj privlačna za tuje naložbe, mreža diplomatskih aktivnosti na trgih v razvoju, posebej na hitrorastočih trgih, pa ni dovolj razvejana in učinkovita.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije pri GZS, je izpostavila, da je bilo leto 2025 za slovensko elektroindustrijo rekordno po ključnih kazalnikih produktivnosti in dobičkonosnosti. »Dodana vrednost na zaposlenega je prvič presegla povprečje predelovalnih dejavnosti in celotnega slovenskega gospodarstva, EBITDA pa je dosegla rekordnih 888 milijonov evrov. Ti rezultati so predvsem dosežek naših podjetij, njihovega znanja, razvojne usmerjenosti in sposobnosti prilagajanja zahtevnim tržnim razmeram. V Zbornici elektroindustrije smo ponosni, da povezujemo in zastopamo podjetja, ki ustvarijo 72 odstotkov prihodkov ter 62 odstotkov dodane vrednosti celotne panoge. Naša naloga ostaja jasna: članom zagotavljati podporo pri njihovem nadaljnjem razvoju, konkurenčnosti in nastopu na mednarodnih trgih,« je dejala.

V razpravi o poslovnih priložnostih na izbranih trgih so sodelovali predstavniki veleposlaništev Indije, Japonske in Kitajske. Amit Narang, veleposlanik Republike Indije v Sloveniji, je poudaril, da je Indija najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, ki naj bi v nekaj letih postalo tretje največje gospodarstvo na svetu, s pričakovanim BDP nad 7 bilijonov ameriških dolarjev. Kot dodaten pomemben razlog, da slovenska podjetja — zlasti iz elektroindustrije — podrobneje razmislijo o njihovem trgu, je izpostavil nedavno sklenjeni prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU. Opozoril je tudi na priložnosti za slovenska podjetja pri nabavi cenovno dostopnih in kakovostnih izdelkov iz Indije ter pri vlaganjih v proizvodnjo in raziskave ter razvoj v Indiji. Sodelujoča podjetja je povabil, da se pridružijo Slovensko-indijskemu poslovnemu svetu, ob tem pa napovedal tudi obisk 18-članske indijske poslovne delegacije v Sloveniji, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki elektroindustrije, med 23. in 25. septembrom.

Akiko Yoshida, veleposlanica Japonske, je izpostavila, da Japonska za podjetja iz elektronske in elektroindustrije, ki želijo širiti poslovanje na mednarodne trge, ponuja zanesljiva partnerstva, podprta z visoko kakovostjo, naprednimi proizvodnimi mrežami, močno zaščito intelektualne lastnine ter tesno usklajenostjo z novimi zahtevami gospodarske varnosti. »S povezovanjem vašega industrijskega znanja z našimi globalnimi kanali lahko gradimo dolgoročno sodelovanje z visoko dodano vrednostjo, ki bo na svetovnih trgih koristilo obema stranema,« je dodala.

Po besedah Zenga Wenfenga, svetovalca za gospodarstvo in trgovino na Veleposlaništvu Ljudske republike Kitajske, kitajsko gospodarstvo odlikujeta odpornost in velik potencial. »Kitajska industrijska modernizacija je za svet ‘kitajska priložnost 2.0’ in ne ‘kitajski šok 2.0’. Ta priložnost bo industrijskemu sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo prinesla več tržnih, razvojnih in inovacijskih koristi ter poglobljene možnosti za nadaljnji razvoj,« je dejal ter dodal, da bo Kitajska še naprej spodbujala kakovosten razvoj in odpiranje gospodarstva na visoki ravni. Z usklajevanjem z visokimi mednarodnimi gospodarskimi in trgovinskimi pravili postopno krepi odprtost svojega institucionalnega okolja na področju pravil, predpisov, upravljanja in standardov ter gradi poslovno okolje svetovnega ranga, ki temelji na tržnih načelih, pravu in internacionalizaciji. Kitajska je pripravljena sodelovati z vsemi državami, tudi s Slovenijo, pri krepitvi multilateralnega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, spodbujanju odprtega svetovnega gospodarstva ter poglabljanju industrijskega sodelovanja na področjih inovacij, zelenega prehoda in digitalnega gospodarstva. Cilj je, da bi ‘kitajska priložnost 2.0’ koristila še več državam in ljudem ter prispevala k trajnemu zagonu svetovnega gospodarskega okrevanja.

Na okrogli mizi »Kje svet potrebuje slovenski know-how?« so sogovorniki razpravljali o svojih izkušnjah z internacionalizacijo, odpiranjem novih trgov in premagovanjem ovir pri poslovanju v tujini. 

Predsednik uprave Domel Holdinga mag. Matjaž Čemažar je predstavil izkušnje podjetja z 20-letno prisotnostjo in lastno proizvodnjo na Kitajskem. Sprva so sledili predvsem potrebam svojih ključnih evropskih kupcev in se niso osredotočali na kitajski domači trg. Danes je njihovo poslovanje na Kitajskem tehnološko skoraj povsem samostojno, nadaljnji razvoj pa vidijo predvsem v krepitvi lokalnih razvojnih zmogljivosti. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo tudi na pridobivanje kitajskih kupcev, saj je širitev baze naročnikov ključna za dolgoročno stabilnost in rast poslovanja. Čemažar je opozoril, da kitajskega trga ni za podcenjevati. V zadnjih petih letih se je konkurenca močno zaostrila, uspeh na trgu pa je mogoč le z vrhunskimi tehnološkimi rešitvami in stalnimi vlaganji v razvoj.

Maks Prokop, izvršni direktor Iskraemeca, je poudaril, da je Indija že vrsto let v njihovem fokusu. Prve korake na tem trgu so naredili že leta 2000, od leta 2018 pa so aktivnosti znova okrepili, saj Indijo vidijo kot trg z izjemnim dolgoročnim potencialom. V državi so vzpostavili tudi podjetje z lokalno razvojno ekipo. Po njegovih besedah prihodnost ni v izvozu na indijski trg, temveč v proizvodnji in razvoju na njem. Ob tem je ocenil, da se je okno priložnosti za vstop na indijski trg šele odprlo in da bo ostalo odprto še desetletje ali dve. Izpostavil je, da je treba upoštevati razlike v kulturi in so kulturni signali lahko zavajajoči. Nikakor ni mogoče uporabiti povsem enakih pristopov kot na evropskem trgu in računati na podoben rezultat. Pogreša izobraževanje, seznanjenost poslovnežev s tem, na kaj je treba na trgu paziti. Med drugim je treba »znati brati tudi med vrsticami.«

Direktor korporativnega HR v Hisense Europe Miha Žove je spregovoril o obratni zgodbi. Hisense je z Gorenjem pridobil dostop do evropskega trga, bogato razvojno znanje, zlasti na področju kuhinjskih aparatov, močno blagovno znamko ter dolgoletne izkušnje na področjih razvoja, oblikovanja in marketinga. Poudaril je, da je Slovenija tudi danes pomembno razvojno središče skupine, saj so razvojne ekipe v tem času še dodatno okrepili. Po njegovih besedah to potrjuje, da znanje, kompetence in inovacijski potencial, zaradi katerih je Hisense prevzel Gorenje, ostajajo pomembna konkurenčna prednost tudi danes. Opozoril je še na pomen razumevanja kulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju. Po njegovem mnenju evropska podjetja pogosto preveč analizirajo in predolgo sprejemajo odločitve, medtem ko se kitajska podjetja na spremembe in priložnosti odzivajo bistveno hitreje.

Po besedah Nataše Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS podjetja vse bolj širijo poslovanje na nove trge, zmanjšujejo odvisnost od posameznih držav ter iščejo priložnosti v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Indija, države Zaliva, jugovzhodna Azija in ZDA. Pri tem pomembno vlogo igrajo prostotrgovinski sporazumi EU, ki podjetjem olajšujejo dostop do trgov, povečujejo pravno varnost poslovanja in izboljšujejo pogoje za dolgoročno mednarodno rast. Po mnenju Nataše Turk slovenska podjetja pri vstopu na velike trge pogosto naredijo napako, ko jih obravnavajo kot enovit prostor. V praksi so ti trgi zelo raznoliki, zato tudi partner, ki obljublja pokritje celotne države, pogosto dobro pozna le posamezno regijo. Poudarila je, da so pri mednarodnem poslovanju osebni stiki, preverjanje partnerjev in postopna gradnja zaupanja ključnega pomena, saj zgolj sodelovanje na daljavo praviloma ne zadostuje. Prav zato imajo pomembno vlogo tako podpora GZS kot gospodarska diplomacija. GZS podjetjem pri internacionalizaciji pomaga predvsem z odpiranjem poslovnih priložnosti, povezovanjem s pravimi partnerji ter krepitvijo njihove prisotnosti na tujih trgih.

Fotografije so objavljene na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir: GZS, foto: Klemen Ceglar.

The post Slovenska elektroindustrija mora priložnosti za razvoj iskati tudi zunaj tradicionalnih trgov first appeared on Media GZS.

Partnerstvo SRIP HRANA gradi svoje temelje in povezuje deležnike agroživilskega sistema od začetka izvajanja pametne specializacije v Sloveniji. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila: »SRIP HRANA je postal osrednja platforma za predstavitev rezultatov inštitucij znanja in raziskav. Čeprav se format financiranja spreminja, pa bo naše delo teklo še naprej v smeri povezovanja in prenosa znanj in rezultatov, saj se mora celotni agroživilski sistem nenehno razvijati.«

Državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, Mojca Erjavec je poudarila pomen krepitve prehranske varnosti in odpornosti agroživilskega sistema. Ministrstvo posebno pozornost namenja povezovanju kmetijstva in predelave hrane ter krepitvi celotnih agroživilskih verig. Okrepiti želijo prenos raziskovalnih dognanj v prakso in hkrati spodbujati inovacije, ki odgovarjajo na konkretne potrebe gospodarstva in družbe. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je predstavilo načrte za prenovo strategije pametne specializacije, ki se izvaja preko Strateško razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP).

Najnovejše raziskave v skladu z Akcijskim načrtom SRIP HRANA in rezultate projektov so predstavili Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni Inštitut za biologijo, Emona Razvojni center za prehrano in GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

S klasifikacijo primernosti kmetijskih zemljišč lahko v Sloveniji dosežemo večje učinke pri trajnostni kmetijski pridelavi in prilagajanju podnebnim spremembam. Potencial za učinkovitejšo rabo vodnih virov predstavlja uporaba prečiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. Obvladovanje tveganj, povezanih s prisotnostjo virusov v gnojilih iz organskih odpadkov lahko zmanjša pojav rastlinskih bolezni pri pridelavi hrane. Napredne tehnologije za zgodnje zaznavanje in spremljanje rasti plesni na sadju prispevajo k ohranjanju kakovosti in količine pridelka. Z biokonverzijo organskih ostankov lahko dobimo različne produkte z dodano vrednostjo. Nove tehnologije vključno z umetno inteligenco so uporabne pri določanju porekla kmetijskih proizvodov in živil. Predstavljeni so bili tudi razvoj alternativnih virov beljakovin, povezovanje študentov Biotehniške fakultete z realnimi izzivi agroživilstva ter aplikacija za pomoč proizvajalcem pri trajnostnem pakiranju živil.

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij si bo po zaključku delovanja SRIP HRANA v skladu s svojim poslanstvom in vizijo še naprej prizadevala za nadaljnji trajnostni razvoj in krepitev agroživilskega sistema v Sloveniji.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS

The post Predstavljeni najnovejši projekti in rezultati raziskav na področju trajnostne pridelave hrane first appeared on Media GZS.

Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk v letu 2026 znašala 97,88 milijona ton, od tega 34,5 milijona ton na Kitajskem. V državah EU-27 bo predvidoma pridelanih 9,5 milijona ton jabolk, kar predstavlja tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Največje evropske pridelovalke jabolk ostajajo Poljska, Italija in Francija.

V Sloveniji bi lahko po letošnjih zgodnjih ocenah v intenzivnih nasadih lahko pridelali približno 42.000 ton jabolk, kar bi bilo za 20 % več kot leta 2025. Vendar pa so dolgotrajna suša in visoke temperature močno vplivale na končni pridelek. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Resno pa je treba vzeti opozorilo, da dolgoročno izgubljamo pridelovalne površine. V zadnjih desetih letih se je površina intenzivnih nasadov jablan zmanjšala za 1.100 hektarjev oziroma 35,5 %, kar je skoraj trikrat hitreje od povprečja Evropske unije.

Prva ocena pridelka hrušk v EU znaša 1,95 milijona ton, kar je tretji najnižji pridelek v zadnjih 30 letih. V Sloveniji bomo pridelali po prvih napovedih pridelanih približno 2.000 ton hrušk.

Osrednja pozornost letošnjega posveta je bila namenjena vplivu podnebnih sprememb na potrebe po delovni sili v sadjarstvu. Daljša obdobja vročinskih valov in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi povečujejo zahtevnost dela v sadovnjakih in hkrati povečujejo potrebo po večjem številu sezonskih delavcev. Pomanjkanje delovne sile postaja ob pozebah, sušah, neurjih, omejevanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vse večjih tržnih pritiskih eden najpomembnejših razvojnih izzivov panoge.

Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo novim razmeram?« so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile.

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.

Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah članicah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.

The post Slovensko sadjarstvo čakajo prelomni izzivi first appeared on Media GZS.

Jože Podobnik, predsednik Združenja slovenskih pivovarn pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih: »Pivovarstvo ni samo zgodba pivovarjev. Je zgodba celotne verige. Od pridelovalca ječmena,  hmeljarja, sladarne…do proizvajalcev embalaže. Od logistike do gostincev. Od trgovcev do turističnih ponudnikov. Vsak kozarec slovenskega piva je rezultat dela številnih ljudi. Ko odpremo steklenico ali natočimo vrček, ne nazdravljamo samo pivu. Nazdravljamo delu, znanju in predanosti vseh, ki stojijo za njim. Slovensko pivovarstvo svojo zgodbo piše že stoletja. Na nas pa je odgovornost, da bodo naslednja poglavja še uspešnejša. Da bomo znali ohraniti tradicijo, spodbujati inovacije, podpirati domače kmetijstvo in ustvarjati nova delovna mesta. In svetu pokazati, da je Slovenija majhna po velikosti, a velika po znanju, kakovosti in srčnosti ljudi, ki ustvarjajo vrhunsko pivo. Projekt BeerPass nam zato omogoča, da vsi pivoljubi, domači in tuji, našo državo spoznavajo skozi okuse, ki jih znamo ustvariti.«

Podatki za leto 2025 kažejo, da je bilo v Sloveniji 89 pivovarn, ki so zavezane plačevanju trošarine. Proizvedenih je bilo 1,6 mio hl piva, vključno z brezalkoholnim pivom. Delež porabe piva je v gostinstvu znašal 39 %, v maloprodaji pa 61 %. Letno na prebivalca v Sloveniji popijemo 75 litrov piva. Pivovarne v državni proračun na leto vplačajo 334 mio EUR dajatev, od tega 89 mio EUR trošarin, 141 mio EUR davka na dodano vrednost in 104 mio EUR dohodnine in socialnih prispevkov.

Rok Kregar, direktor prodaje Pivovarne Laško Union: » Mali in veliki pivovarji skupaj gradijo pivovarsko skupnost in sledijo enotni viziji, vsak s svojo edinstveno zgodbo, predanostjo in raznolikostjo v slogu. Združenjsko povezovanje je zato ključnega pomena tudi v prihodnje.«

Na dogodku so bila podeljena priznanja za Pivo odlične kakovosti 2026.  V ocenjevanju je sodelovalo 11 pivovarn, ki so prijavile skupaj 42 vzorcev piva različnih slogov.

Priznanja in plakete za Pivo odlične kakovosti 2026 je prejelo 33 izdelkov 10 pivovarn:

• Byra, d.o.o., Reservoir Dogs za piva Single Blondie, Kromberger Helles, Starvation, Warrior,
• Green Gold d.o.o. za piva Cashmere NEIPA, Franci, Smooth Criminal, Hypersonic Booster, Berry Club,
• Lipnik, pivovarna in kovinarstvo d.o.o. za pivi Pivo Lipnik – temno in Pivo Lipnik – ingverjevo,
• Maister d.o.o. za pivo General Maister,
• MSOS Jože Podobnik s. p. – PE Pivovarna Zajc za pivo Florjan,
• Pivovarna Kostanj, Primož Žnuderl s.p. za Pivo Kostanj, Pivo temno Kostanj, Svetli lager nefiltriran,
• Pivovarna Laško Union d.o.o. za piva Union, Laško Zlatorog, Laško Golding,
• Reset pivovarna d.o.o. za piva Froggy, Radler Exotic, Zero Hero, Extra, Nook
• Savinjska pivovarna d.o.o. za piva Metulj, Jabolčni štrudelj, MI2, Angel in
• Tovarna pivovarna d.o.o., Tektonik za piva Tektonik Normal, Tektonik Murky, Tektonik Čehur, Tektonik Nula in Tektonik Red Eye Rabbit.

Po zgledu lanskega leta so bila v okviru senzoričnega ocenjevanja tudi letos podeljena posebna priznanja najboljšim pivom znotraj posameznih kategorij, v katerih so bili prijavljeni vsaj trije izdelki.

Najboljša piva v posameznih kategorijah za leto 2026 so:

• Warrior in Tektonik Red Eye Rabbit, v kategoriji PALE ALE piv,
• Berry Club, v kategoriji specialnih piv,
• Laško Golding, v kategoriji svetlih ležakov,
• Extra, v kategoriji STOUT piv,
• Nook, v kategoriji NEIPA piv,
• Angel, v kategoriji IPA piv in
• Tektonik Nula, v kategoriji BREZALKOHOLNIH piv.

dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Pivo predstavlja pomemben del gastronomske in turistične ponudbe Slovenije. Člani združenja si s svojimi aktivnostmi že vrsto let prizadevajo za dvig kulture pitja piva in dodatno krepitev vloge piva v slovenskem gostinskem in turističnem sektorju. Projekt BeerPass Slovenija postaja prepoznaven turistični produkt, ki obiskovalcem omogoča poglobljeno doživetje slovenskih pivovarjev, regij in njihovih zgodb. Promocijske aktivnosti krepimo in stopnjujemo tudi v prihodnje, že na sejmu AGRA v Gornji Radgoni, kjer se ponovno srečamo v zaključku meseca avgusta.«

Več na spletni strani GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij na povezavi (Sporočilo za medije MDP2026.pdf)

Dodatne informacije:

mag.  Anita Jakuš, 01 58 98 003, anita.jakus@gzs.si

The post Mednarodni dan piva: Pivo je del slovenske kulinarike, družabnosti, lokalnih zgodb, kmetijske tradicije in podjetniške ustvarjalnosti first appeared on Media GZS.

Zmagovalno ekipo, ki prihaja iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so sestavljali Pia Žužek Perc, Tim Novak, Neža Jonozovič Žigo in Liza Mohorič pod mentorstvom doc. dr. Evgena Benedika. Njihov izdelek GIBAGO je ovsena kaša za hitro pripravo z okusom prekmurske gibanice, ki združuje tradicionalne slovenske okuse in sodobne prehranske navade.

Drugo mesto je osvojila ekipa Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani z izdelkom ČIVITA – biskvitnim pecivom na osnovi stročnic, zasnovanim kot hranljiv prigrizek za otroke. Ekipo so sestavljale Kaja Materič, Maja Omerzu in Urša Juršak.

Tretje mesto sta osvojili Ana Jančar in Ula Mencin s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Predstavili sta izdelek A’LA’VEG, začimbno mešanico, pri kateri je del kuhinjske soli nadomeščen s kalijevim kloridom, s čimer prispeva k zmanjšanju vnosa natrija v prehrani.

Svoje inovativne izdelke sta predstavili še dve ekipi. Ekipa Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, ki so jo sestavljali Urban Jecl, Eva Rodošek in Gal Bedrač, je razvila RE-PEEL, liofiliziran slani prigrizek iz zelenjavnih olupkov, ki spodbuja učinkovitejšo rabo surovin in zmanjševanje živilskih odpadkov. Tian Vesel in Lucija Rotar z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa sta predstavila SIMPL, gazirano energijsko pijačo s kofeinom, pripravljeno iz zgolj petih sestavin.

Ecotrophelia Slovenija je tekmovanje, ki ga že 18 let zapored organizira Gospodarska zbornica Slovenije-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij. Projekt spodbuja študente k razmišljanju in vključevanju trajnostnih pristopov že v fazi razvoja izdelkov. Ekipe pripravijo podrobne pojasnjevalno-tehnične dosjeje ter svoje izdelke predstavijo strokovni komisiji, ki oceni inovativnost, trajnost, izvedljivost in tržni potencial.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Na GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij s ponosom že vrsto let soustvarjamo okolje, v katerem mladi lahko svoje ideje razvijajo, preizkušajo in nadgrajujejo ob podpori mentorjev, raziskovalcev in gospodarstva. Verjamemo, da prav takšno povezovanje predstavlja enega ključnih temeljev za razvoj kadrov prihodnosti ter za dolgoročno krepitev slovenskega agroživilstva. Tudi letošnja izvedba tekmovanja potrjuje, da mladi razmišljajo drzno, celovito in trajnostno. Njihovi projekti niso zgolj novi izdelki, temveč premišljeni odgovori na ključne izzive današnjega časa: kako zmanjšati okoljski odtis, kako učinkovito izkoristiti surovine, kako razviti embalažo prihodnosti ter kako z inovacijami prispevati k bolj trajnostnim prehranskim sistemom.«

Več o tekmovanju Ecotrophelia Slovenija 2026 je na voljo v brošuri.

The post ECOTROPHELIA SLOVENIJA 2026: študenti predstavili pet trajnostnih živilskih inovacij first appeared on Media GZS.

Inovacije, ki so se uvrstile na nacionalni nivo, so:

• ISKRA PIO d. o. o., in L-TEK d. o. o.: Napredno testiranje rokavic aseptičnih sistemov s sledljivostjo GMP-Annex 1
• KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: Dvojna inovacija – napredna sinteza in dovršena farmacevtska oblika rivaroksabana – za zanesljivo preprečevanje krvnih strdkov
• KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: Nova generacija Krkinih kombiniranih zdravil s telmisartanom za večjo proizvodno fleksibilnost in zanesljivo oskrbo
• KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: Z vertikalno integriranim razvojem do sodobnega antitrombotičnega zdravljenja s tikagrelorjem

Med prijavami na letošnji razpis so prevladovale produktne inovacije, sledile so procesne in kombinirane rešitve.

PREJEMNIKI ZLATIH PRIZNANJ

ISKRA PIO, d. o. o., in L-TEK, d. o. o.
Inovacija: Napredno testiranje rokavic aseptičnih sistemov s sledljivostjo GMP-Annex 1
Linija naprav za napredno zagotavljanje integritete aseptičnih sistemov s sledljivostjo GMP-Annex 1 predstavlja tehnološki preskok izvajanja meritev, beleženja in prenosa podatkov, integritete sterilnosti produktov ter oblikovanja in ergonomije izdelka. Naprave se povezujejo z zunanjimi nadzornimi sistemi. Linija zagotavlja skladnost z novimi zahtevami GMP, kar prinaša konkurenčno prednost na trgu samostojnih naprav in na področju zaščitnih aseptičnih okolij.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Inovacija: Dvojna inovacija – napredna sinteza in dovršena farmacevtska oblika rivaroksabana – za zanesljivo preprečevanje krvnih strdkov
Krkina inovacija z rivaroksabanom temelji na vertikalnem razvoju. Lastna sinteza učinkovine in napredna zasnova tablete zagotavljata ustrezno biološko uporabnost sicer slabo topne učinkovine in zanesljivo delovanje. Robustni sodobni procesi omogočajo učinkovito industrijsko proizvodnjo vseh jakosti zdravila, njegovo dolgoročno konkurenčnost in stabilno oskrbo trgov ter utrditev položaja Krke med proizvajalci sodobnih antikoagulantnih zdravil.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Inovacija: Nova generacija Krkinih kombiniranih zdravil s telmisartanom za večjo proizvodno fleksibilnost in zanesljivo oskrbo
Krkini raziskovalci so z razvojem tehnološko optimizirane enoplastne tablete zasnovali novo generacijo dveh uveljavljenih Krkinih kombiniranih zdravil s telmisartanom in amlodipinom ter telmisartanom in hidroklorotiazidom. Inovacija uresničuje slogan Inovacije za varno prihodnost, saj robustnejši in hitrejši proizvodni proces zagotavlja večjo proizvodno fleksibilnost in zanesljivo oskrbo ob nespremenjeni kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravila.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Inovacija: Z vertikalno integriranim razvojem do sodobnega antitrombotičnega zdravljenja s tikagrelorjem
Krka je razvila sodobno, s patentom zaščiteno formulacijo s tikagrelorjem za preprečevanje nastajanja krvnih strdkov. Vertikalno integrirana razvojna platforma, ki združuje lastno znanje in napredne pristope pri načrtovanju zdravila, je omogočila hkratno prilagajanje lastnosti delcev učinkovine in formulacije. Zdravilo izpolnjuje najvišje standarde kakovosti, varnosti in industrijske izvedljivosti ter je široko dostopno.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

KRKA, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto
Inovacija: Pomen lokalne sinteze indapamida za globalno oskrbo z zdravili za zdravljenje hipertenzije
Krka je z lastno sintezo indapamida – ključne učinkovine za zdravljenje hipertenzije – zagotovila zanesljivo, ekonomično in stabilno dobavo ter večjo fleksibilnost pri proizvodnji obstoječih izdelkov in razvoju novih kombiniranih zdravil z indapamidom. Tako je prispevala k večji dostopnosti zdravljenja za bolnike, s trajnostno zasnovanim procesom z regeneracijo topil in reagentov pa tudi k zmanjšanju nastajanja odpadkov in emisij.

Skydance, d. o. o.
Inovacija: Svetlobne predstave z droni
Podjetje Skydance razvija napredna orodja za avtomatizacijo koreografij svetlobnih predstav z droni, s čimer bistveno optimizira produkcijske procese. Kot prvi v Sloveniji s pridobljenim operativnim dovoljenjem CAA postavljajo nove standarde v industriji. Inovacija uvaja spremenjen pristop k trženju, saj klasične, okoljsko obremenjujoče medije nadomešča s trajnostnimi, digitalno prilagodljivimi spektakli z izjemno medijsko odmevnostjo in dodano vrednostjo.

Oglejte si vse prejemnike priznanj za najboljše inovacije na Dolenjskem in v Beli krajini: na povezavi.

Nacionalni partnerji izbora najboljših inovacij 2026 so Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport), Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino), Javna agencija SPIRIT Slovenija in Javna agencija ARIS.

The post Nagrajene najboljše inovacije Dolenjske in Bele krajine first appeared on Media GZS.

Inovacije iz primorsko-notranjske regije, ki so se uvrstile na nacionalni nivo, so:

• EFOS informacijske rešitve d.o.o., inovacija: Trapview AURA 2 SC
• Mineralka d.o.o., inovacija: Aktivni modularni sistem za polnjenje in shranjevanje polnilnih baterij RACLAN
• Appolius d.o.o., inovacija: SOPX – AI platforma za pretvorbo procesnih videoposnetkov v strukturirane digitalne delovne postopke

Inovacije iz obalno-kraške regije, ki so se uvrstile na nacionalni nivo, so:

• Sandiline d.o.o., inovacija: Napredna reševalna suha obleka za reševanje v primeru poplav in neurij
• Robotina d.o.o., Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto, inovacija: Inteligentni sistem za optimizacijo upravljanja energije v stavbah xEMS
• Anita Sila, s.p., inovacija: Tornado Boom® – interaktivna didaktična igra za razvoj večjezičnih kompetenc

V nagovoru je Vesna Nahtigal poudarila, da so inovacije odgovor na negotovosti sodobnega časa in temelj dolgoročne konkurenčnosti podjetij. Izpostavila je pomen vlaganj v razvoj, nove tehnologije, znanje in ljudi ter poudarila, da morajo inovacije ostati eden osrednjih stebrov razvojnih politik države.

Poseben pečat dogodku so dali tudi finalisti podjetniškega tekmovanja POPRI 2026. Predstavili so se osnovnošolci iz OŠ Pivka (Viktorija Paladin, Julija Bergoč, Lara Avsec, Loren Debevc) z idejo biorazgradljivega higienskega vložka FLUSHIE ter študentke Fakultete za turistične študije Turistica (Katarina Ogrin, Juli Kadunc, Ana Taeng-On Čokelc) z aplikacijo SEAKER. Njihove predstavitve so dokazale, da podjetniški potencial in inovativnost uspešno rasteta že med mladimi generacijami.

PREJEMNIKI PRIZNANJ

ZLATA PRIZNANJA V PRIMORSKO-NOTRANJSKI REGIJI

EFOS informacijske rešitve d.o.o.
Inovacija: Trapview AURA 2 SC
Trapview AURA 2 SC je popolnoma avtomatizirana, solarno napajana pametna svetlobna vaba za spremljanje škodljivcev. Z UV-A svetlobo lahko spremlja več vrst žuželk hkrati, zajema slike ulova in podatke prek mobilnega omrežja pošilja v platformo Trapview. Z umetno inteligenco samodejno sproži čiščenje, zmanjšuje potrebo po terenskih obiskih, stroške monitoringa in uporabo fitofarmacevtskih sredstev ter omogoča bolj trajnostno in učinkovito varstvo rastlin.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

Mineralka d.o.o.
Inovacija: Aktivni modularni sistem za polnjenje in shranjevanje polnilnih baterij RACLAN
Aktivni modularni sistem za shranjevanje baterij je sestavljen iz novo razvitega kompozitnega ohišja, naprednega podvojenega avtomatiziranega modula za alarmiranje, modula za aktivacijo procesa hlajenja in gašenja, sistema za filtracijo strupenih produktov zgorevanja in v modelu RAMBSS nove zasnove eksplozijskega lopute. Za hlajenje in gašenje se uporablja okolju prijazna tekočina. Modularnost omogoča ustvarjanje poljubne kombinacije več sistemov.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

Appolius d.o.o.
Inovacija: SOPX – AI platforma za pretvorbo procesnih videoposnetkov v strukturirane digitalne delovne postopke
SOPX je AI platforma, ki procesne videoposnetke samodejno pretvori v strukturirane digitalne delovne postopke. Uporabnik posname proces s telefonom, AI pa iz posnetka ustvari postopek s koraki, kjer vsak korak vsebuje naslov, opis in pripadajoč videoposnetek. Postopek je objavljen v manj kot 10 minutah, brez ročnega pisanja. Platforma omogoča tudi uvoz obstoječih PDF dokumentov v digitalne postopke, AI prevod v več kot 50 jezikov in deljenje prek QR kode.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

ZLATA PRIZNANJA V OBALNO-KRAŠKI REGIJI

Sandiline d.o.o.
Inovacija: Napredna reševalna suha obleka za reševanje v primeru poplav in neurij
Suha obleka Extreme Rescue Ultimate je najnaprednejša suha obleka za profesionalno reševanje na vodi. Opremljena je z integriranim Recco® reflektorjem za hitro lociranje uporabnika, NFC čipom za shranjevanje osebnih in medicinskih podatkov ter popolnoma vodotesnim žepom za pametni telefon. V celoti je razvita in izdelana v Sloveniji, v družinskem podjetju Sandiline d.o.o., z najvišjimi standardi kakovosti in zanesljivosti.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

Robotina d.o.o., Rudolfovo – znanstveno in tehnološko središče Novo mesto
Inovacija: Inteligentni sistem za optimizacijo upravljanja energije v stavbah xEMS
xEMS predstavlja sistem za upravljanje energije stavb z napredno AI analitiko. Upošteva pretoke energije, stanja baterije, obremenitve stavb, vremenske podatke in ceno elektrike. Sistem omogoča natančne dnevne napovedi rabe in sončne proizvodnje ter optimizacijo polnjenja in praznjenja baterij na 15 minutni ravni, s čimer zmanjšuje stroške, povečuje izrabo lokalnih virov in podpira učinkovitejše upravljanje energije.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

Anita Sila, s.p.
Inovacija: Tornado Boom® – interaktivna didaktična igra za razvoj večjezičnih kompetenc
Tornado Boom® je inovativna didaktična igra, ki večjezičnost prepoznava kot prednost in jo pretvarja v učinkovito učenje jezika skozi igro. Na igriv in interaktiven način spodbuja učenje angleškega besedišča, glasov in rim ter vključuje jezike igralcev. Primerna je za uporabo v večjezičnih okoljih – doma, v vrtcih in šolah – ter spodbuja sodelovanje otrok z različnimi jezikovnimi ozadji in razvoj večjezičnih kompetenc ter razumevanje delovanja jezikov.
INOVACIJA KANDIDIRA ZA PRIZNANJE NA NACIONALNI RAVNI

V katalogih navajamo prejemnike vseh priznanj (zlatih, srebrnih in bronastih):

Katalog inovacij GZS RZ Postojna je na povezavi.

Katalog inovacij Primorske gospodarske zbornice je na povezavi.

The post Podeljena priznanja najboljšim inovatorjem v primorsko-notranjski in obalno-kraški regiji first appeared on Media GZS.

Evropska komisija je v zadnjih letih sprejela vrsto ambicioznih politik za povečanje konkurenčnosti, zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin, krepitev odpornosti gospodarstva ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Politike kot so Clean Industrial Deal, Competitiveness Compass, nova Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), razvoj digitalnih potnih listov proizvodov (DPP), trajnostni okvir Level(s) ter prihajajoče pobude za krožno gospodarstvo, vse bolj neposredno vplivajo tudi na gradbeni sektor. Ključno vprašanje ostaja: kako te politike prenesti iz strateških dokumentov v konkretne investicijske odločitve? Prav temu je bil namenjen zaključni CE-PRINCE mini simpozij »Povezovanje naročnikov in podjetij za krožno javno naročanje«.

Dogodek je bil deseti in zaključni v seriji usposabljanj za javne naročnike in podjetja ter je združil predstavnike ministrstev, javnih naročnikov, investitorjev, podjetij, razvojnih organizacij, finančnih institucij in strokovnjakov s področja gradbeništva, krožnega gospodarstva in javnega naročanja. 

Javni sektor kot največji investitor in zgled odgovorne porabe javnega denarja
Osrednje sporočilo je bilo jasno: javni sektor ne gradi le objektov. S svojimi odločitvami določa smer razvoja trga, spodbuja inovacije ter vpliva na to, kakšno gradbeništvo bo Slovenija imela čez desetletje in več. Če javni naročniki pri investicijah še naprej prvenstveno zasledujejo najnižjo nabavno ceno (četudi pod pojmom ekonomsko najugodnejšo), trg temu prilagaja svojo ponudbo. Če pa začnejo sistematično vključevati merila življenjskega cikla, učinkovite rabe virov, trajnosti, zdravja uporabnikov, digitalne sledljivosti in krožnosti, ustvarjajo povpraševanje po rešitvah z višjo dodano vrednostjo. Udeleženci dogodka so večkrat poudarili, da javno naročanje ne sme ostati zgolj administrativni postopek, temveč mora postati razvojni mehanizem države in orodje za doseganje dolgoročnih družbenih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Preberite več na povezavi.

The post Javno naročanje bo odločalo, ali bo evropski zeleni trajnostni prehod ostal na papirju ali zaživel v praksi first appeared on Media GZS.

V svojem predstavitvenem nagovoru je Vesna Nahtigal kot prvo izmed dveh ključnih nalog v novem mandatu izpostavila uresničevanje gospodarskega programa Made in Slovenia 2035, ki »bo tudi v prihodnje osrednja razvojna in zagovorniška agenda GZS – z njim želimo začrtati drugačno, bolj razvojno naravnano poslovno okolje za podjetja v Sloveniji.« Ob tem je poudarila, da je vlada velik del ukrepov iz programa Made in Slovenia 2035 vključila v koalicijsko pogodbo in izrazila željo, da bo začrtano koalicijsko pogodbo v tem mandatu tudi udejanjila. Zavzela se je za več povezovanja, spremljanja rezultatov in vztrajnega dialoga z odločevalci s ciljem, da se program uresniči na področjih, ki so najbolj ključna – od davkov, digitalizacije, kadrov do investicij, razvoja, energetike in internacionalizacije …

Kot drugo ključno nalogo je navedla izvajanje nove Poslovne strategije GZS, ki odgovarja na vprašanje, kako bo GZS članom prinesla še več vrednosti in jim to znala tudi dokazati. Svoje delo v novem mandatu želi Vesna Nahtigal zato graditi na načelih osredotočenosti na aktivnostih GZS, ki imajo še večjo vrednost za člane, a obenem z največjim učinkom za gospodarstvo in prihodnji razvoj Slovenije. Nahtigal želi v prihodnje še bolj okrepiti GZS z močno mrežo regijskih in panožnih zbornic, kar vključuje tudi samostojne zbornice. Obenem pa dodatno okrepiti stališča, ki temeljijo na podatkih, analizah in strokovnih argumentih ter izvedbeni doslednosti.

Dodatno se je dotaknila letošnje javnomnenjske raziskave, ki je pokazala, da je GZS tako v najširši kot poslovni javnosti najbolj prepoznavna gospodarska organizacija v Sloveniji z najvišjim zaupanjem, ugledom in kot najmočnejši in najbolj relevanten glas gospodarstva.

Vesna Nahtigal: »Do leta 2030 želim, da je GZS še močnejša organizacija: bolj povezana, bolj podatkovno podprta, bolj odzivna za člane, bolj prepričljiva za državo in bolj prodorna v javnosti,« je dejala, ob tem pa dodala, da »spremembe ne ustvarjajo posamezniki, temveč povezani ljudje s skupnim ciljem.«

UO GZS je Vesno Nahtigal imenoval na 4-letni mandat na predlog predsednika GZS Tiborja Šimonke. Novi mandat začne teči 1. januarja 2027.

Na UO o UMAR-jevem Poročilu o razvoju 2026

UMAR-jevo Poročilo o razvoju 2026 z naslovom Kakovost življenja v Sloveniji v ospredje postavlja vprašanja razvojnega zaostanka, produktivnosti, kadrov, vlaganj v znanje, digitalizacijo, inovacije ter oblikovanja stabilnega in podjetjem prijaznega poslovnega okolja. Zaradi svoje aktualnosti in pomembnih sporočil tudi za slovensko gospodarstvo ga je obravnaval tudi Upravni odbor GZS.

Slovenija po vlaganjih v IKT, organizacijski kapital in usposabljanje zaposlenih z enim najnižjih deležev v EU zaostaja za vsemi, tudi konkurenčnimi skupinami držav, je bil jasen dr. Peter Wostner z Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj, sourednik in eden od avtorjev UMAR-jevega poročila. Poudaril je: »Čas, skrajni čas je, da si nedvoumno postavimo jasno prvo prioriteto, ne eno od, ampak prvo prioriteto, prioriteto gospodarstva in države. To bi morala biti nadgradnja poslovnih modelov, podprta z agresivnim procesom digitalizacije in avtomatizacije, temelječa na bolj drznih in prebojnih projektih in programih, še posebej skupin podjetij, ki izkazujejo dinamiko, sposobnost in voljo popeljati Slovenijo med vodilne inovatorke.«

The post Vesna Nahtigal nadaljnja štiri leta generalna direktorica GZS first appeared on Media GZS.