Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi

European Innovation Scoreboard 2026 Slovenijo uvršča na 17. mesto med 27 članicami EU in med zmerne inovatorke. Dosegamo 87,2 odstotka povprečne inovacijske uspešnosti EU. Od leta 2019 smo napredovali za 7,4 odstotne točke, vendar je EU kot celota napredovala hitreje.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Največje tveganje ni samo 17. mesto. Največje tveganje je, da druge države svoje inovacijske sposobnosti krepijo hitreje od nas. To se danes vidi na lestvici, jutri pa v produktivnosti, investicijah, dodani vrednosti in konkurenčnosti našega gospodarstva.«

Podrobnejši pogled pokaže pomemben razkorak. Slovenija je močna pri izvozu srednje- in visokotehnoloških izdelkov, poslovna vlaganja v raziskave in razvoj so približno na ravni evropskega povprečja, zelo močno je tudi sodelovanje gospodarstva z raziskovalnim sektorjem. Na drugi strani močno zaostajamo pri širših inovacijskih vlaganjih, znanjsko intenzivnih storitvah in financiranju rasti inovativnih podjetij.

Žiga Lampe, pomočnik direktorice GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo: »Naša največja vrzel ni pri ustvarjanju znanja. Nastaja pri njegovem pretvarjanju v gospodarsko vrednost.«

Štirje pogledi, isto opozorilo

GZS je položaj Slovenije ocenila ne le na podlagi Evropske inovacijske lestvice temveč tudi na podlagi priporočil OECD, Poročila o razvoju UMAR ter svetovne lestvice konkurenčnosti IMD.

EIS opozarja, da Slovenija inovacijski zaostanek zmanjšuje prepočasi, OECD pa na razdrobljenost sistema ter premalo povezane razvojne instrumente in odgovornosti. UMAR poudarja, da bo prihodnja gospodarska rast vse bolj odvisna od produktivnosti ter prehoda od izvajalcev k ustvarjalcem nove vrednosti. IMD pa izpostavlja slabšo poslovno in vladno učinkovitost, ki vplivata na okolje za investicije in razvoj.

Razvojnega položaja ne določa le izhodišče, temveč tudi hitrost sprememb. To dobro pokaže primer Litve: Slovenija in Litva sta po Evropski inovacijski lestvici danes skoraj izenačeni, vendar je Litva od leta 2019 napredovala za 19,7 odstotne točke, Slovenija pa za 7,4.

To je prehod od financiranja inovacijskih aktivnosti k ustvarjanju inovacijske rasti. Ob tem je pomembno, da se uspešnost inovacijske politike meri predvsem po dejanskih gospodarskih učinkih: koliko rešitev pride v industrijsko uporabo, do prvega kupca in na trg, koliko zasebnih investicij sprožijo javna sredstva ter koliko novih prihodkov, izvoza in produktivnosti iz tega nastane.

Razvojni sistem mora graditi na tem, kar že deluje

GZS opozarja, da podjetje razvoja ne more prilagajati posameznim razpisom. Potrebuje dovolj predvidljivo pot od raziskav in razvoja prek testiranja in demonstracije do proizvodnje in trga. Če naslednji ustrezen instrument ni pravočasno na voljo, lahko podjetje izgubi razvojni zagon, partnerja, investicijo ali tržno priložnost.

Aktualen primer so strateška razvojno-inovacijska partnerstva – SRIP-i. Sedanji cikel njihovega financiranja se izteče konec septembra, za naslednje obdobje pa je napovedana drugačna zasnova partnerstev. Na GZS poudarjajo, da morajo spremembe pomeniti nadgradnjo obstoječih razvojnih mrež, znanja in partnerstev, ne njihovega ponovnega vzpostavljanja od začetka.

Vesna Nahtigal: »Nimamo luksuza, da bi vedno znova začenjali od začetka – imamo pa odgovornost, da tisto, kar smo zgradili, naredimo boljše.«

Konkretni predlogi sprememb v Made in Slovenia 2035

V gospodarskem programu Made in Slovenia 2035 GZS predlaga štiri ključne ukrepe:

1. Stabilno domačo finančno osnovo za inovacije, ki bo zmanjšala odvisnost od posameznih evropskih in kohezijskih ciklov, sprožila več zasebnih investicij ter Sloveniji pomagala uspešneje pridobivati evropska sredstva.
2. Nadaljevanje in nadgradnjo SRIP-ov ter pravočasno pripravo nove generacije S5 (Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije), da se ohranijo in nadgradijo že vzpostavljene razvojne mreže in partnerstva.
3. Predvidljivo razvojno pot brez časovnih vrzeli, z večletnim napovednikom razpisov in povezanimi instrumenti, da lahko podjetje iz ene razvojne faze pravočasno nadaljuje v naslednjo.
4. Nacionalni sklad za konkurenčnost, ki bo različne oblike financiranja povezoval glede na razvojno fazo podjetja in projekta ter jih navezal na evropske instrumente.

Cilj ni več razpisov. Cilj je več kakovostnih razvojnih projektov, ki pridejo od prototipa do proizvodnje in trga.

To postaja še pomembnejše ob nastajanju nove evropske finančne arhitekture. Novi večletni finančni okvir, Evropski sklad za konkurenčnost in prihodnji okvirni program za raziskave in inovacije bodo vse bolj povezovali raziskave, razvoj, rast podjetij in industrializacijo. Vse več evropskega razvojnega denarja bo morala Slovenija osvojiti v konkurenci z drugimi državami.

GZS pri tem ne ostaja le pri predlogih državi. Prek Strateškega sveta GZS za RRI ter povezovanja podjetij z raziskovalci sodeluje tudi pri oblikovanju razvojnih politik in prenosu znanja v gospodarstvo. Že tri desetletja s priznanji za inovacije pa spodbuja in prepoznava inovativnost gospodarstva s podeljevanjem priznanj najboljšim inovacijam najprej na regionalni, nato pa na nacionalni ravni. Prav slednji bodo priznanja prejeli na Dnevu inovativnosti 15. septembra.

Za podjetje obstaja samo ena razvojna pot

Podjetja razvoja ne vidijo skozi posamezne institucije, sklade in razpise, ampak kot eno samo pot – od ideje in prototipa prek demonstracije in certificiranja do prvega kupca, industrijske proizvodnje in nadaljnje rasti. Za slovensko gospodarstvo je zato ključno, da se doma ne konča le razvoj tehnologije, ampak se tu zgodita tudi industrializacija in rast. Če znanje razvijemo v Sloveniji, proizvodnja pa se preseli drugam, z njo izgubljamo investicije, delovna mesta, izvoz in pomemben del ustvarjene dodane vrednosti.

Dr. Peter Cvahte, predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije: »Podjetje včasih ne potrebuje samo še ene subvencije. Potrebuje nekoga, ki je pripravljen novo rešitev prvi kupiti. Zato so pomembni industrijski partnerji, testna okolja in zgodnji uporabniki, država pa lahko v določenih primerih z inovativnim javnim naročanjem pomaga ustvariti prvi trg.«

Ob tem je opozoril tudi na potrebo po profesionalnem upravljanju razvojnega tveganja. Če sistem podpira samo projekte, pri katerih je uspeh skoraj zagotovljen, bo spodbujal predvsem postopne izboljšave, ne pa prebojnih inovacij.

Odziv države

Državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladinodr. Rok Strašek: »Za razvoj slovenskega raziskovalnega in inovacijskega okolja je ključno usklajeno delovanje vseh deležnikov. Ohraniti moramo uspešne instrumente in jih nadgraditi z novimi. Naslavljati moramo ključne izzive, med katerimi izstopajo dostop do tveganega kapitala, krepitev digitalnih kompetenc, večja vlaganja v inovacije ter povečanje izvoza storitev z visoko dodano vrednostjo znanja. Želimo vzpostaviti in okrepiti sistem za spodbujanje prebojnih inovacij v Sloveniji, tako da posamezne uspešne inovacije ne bodo več izstopale kot anomalija sistema, temveč bodo rezultat sistematičnega dela, podpore in učinkovitega delovanja celotnega inovacijskega ekosistema.«

The post Slovenija mora hitreje pretvarjati znanje v gospodarsko vrednost first appeared on Media GZS.

Nagrado GZS je doslej prejelo 372 gospodarstvenikov in 32 gospodarstvenic, ki so s svojim delom pomembno sooblikovali razvoj slovenskega gospodarstva. Prejemniki prihajajo iz podjetij, ki dosegajo odlične poslovne rezultate, razvijajo inovativne poslovne modele, krepijo konkurenčnost doma in v tujini ter z odgovornim delovanjem prispevajo tudi k širšemu družbenemu okolju.

Predloge za leto 2026 lahko podate podjetja, združenja in regijske zbornice, poslovni partnerji ter institucije z referencami za presojo odličnosti. Komisija bo pri presoji upoštevala izjemne dosežke trajnejšega pomena, poslovno uspešnost, razvojno naravnanost, tržne rezultate, inovativnost, trajnostni razvoj in družbeno odgovornost kandidatov oziroma podjetij, ki jih vodijo.

Komisija bo obravnavala le popolne in pravočasno oddane predloge, pripravljene skladno s pravili razpisa ter opremljene z zahtevanimi prilogami. Rok za oddajo predlogov je 30. september 2026.

Več informacij in prijava: nagrada.gzs.si

The post Odprt razpis za Nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2026 first appeared on Media GZS.

Več informacij je na spletni strani Analitike GZS tukaj.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Ocena pomanjkanja naročil v industriji manj pesimistična first appeared on Media GZS.

Geopolitični premiki, hiter tehnološki razvoj in spremenjene dobavne verige od podjetij zahtevajo več kot le prilagajanje. Slovenska elektroindustrija ostaja pomemben del izvoznega gospodarstva, vendar za nadaljnjo rast potrebuje večjo mednarodno prisotnost, močnejše povezave z rastočimi trgi ter bolj ciljno usmerjeno podporo poslovne diplomacije.

Dr. Miha Bobič, predsednik Upravnega odbora Zbornice elektroindustrije pri GZS, je poudaril pomen učenja iz zgodovine in sistemske podpore pri prodoru slovenskih podjetij na tuje trge. Po njegovih besedah sta ključni dve poti internacionalizacije: »Tuje neposredne investicije prinašajo ne le kapital in delovna mesta, temveč tudi znanje. Pomagajo, da domači strokovnjaki ostajajo doma, ker imajo izbiro, da se izobrazijo v najnovejših tehnologijah, veščinah vodenja in organizacije podjetij. Drugi način je s pomočjo gospodarske diplomacije. Nekatere države imajo tu zaključen krog: ambasade preko gospodarskih atašejev in zelo ciljno usmerjenega delovanja na področjih, kjer je domača industrija močna, odprejo trg, domača interesna združenja potem trg animirajo za izdelke in storitve, finančna plat pa se zaključi s posojili ali bančnimi garancijami državnih ali para-državnih skladov,« je še poudaril dr. Bobič, ob tem pa bil kritičen, da Slovenija ni dovolj privlačna za tuje naložbe, mreža diplomatskih aktivnosti na trgih v razvoju, posebej na hitrorastočih trgih, pa ni dovolj razvejana in učinkovita.

Andreja Hlišč, direktorica Zbornice elektroindustrije pri GZS, je izpostavila, da je bilo leto 2025 za slovensko elektroindustrijo rekordno po ključnih kazalnikih produktivnosti in dobičkonosnosti. »Dodana vrednost na zaposlenega je prvič presegla povprečje predelovalnih dejavnosti in celotnega slovenskega gospodarstva, EBITDA pa je dosegla rekordnih 888 milijonov evrov. Ti rezultati so predvsem dosežek naših podjetij, njihovega znanja, razvojne usmerjenosti in sposobnosti prilagajanja zahtevnim tržnim razmeram. V Zbornici elektroindustrije smo ponosni, da povezujemo in zastopamo podjetja, ki ustvarijo 72 odstotkov prihodkov ter 62 odstotkov dodane vrednosti celotne panoge. Naša naloga ostaja jasna: članom zagotavljati podporo pri njihovem nadaljnjem razvoju, konkurenčnosti in nastopu na mednarodnih trgih,« je dejala.

V razpravi o poslovnih priložnostih na izbranih trgih so sodelovali predstavniki veleposlaništev Indije, Japonske in Kitajske. Amit Narang, veleposlanik Republike Indije v Sloveniji, je poudaril, da je Indija najhitreje rastoče veliko gospodarstvo na svetu, ki naj bi v nekaj letih postalo tretje največje gospodarstvo na svetu, s pričakovanim BDP nad 7 bilijonov ameriških dolarjev. Kot dodaten pomemben razlog, da slovenska podjetja — zlasti iz elektroindustrije — podrobneje razmislijo o njihovem trgu, je izpostavil nedavno sklenjeni prostotrgovinski sporazum med Indijo in EU. Opozoril je tudi na priložnosti za slovenska podjetja pri nabavi cenovno dostopnih in kakovostnih izdelkov iz Indije ter pri vlaganjih v proizvodnjo in raziskave ter razvoj v Indiji. Sodelujoča podjetja je povabil, da se pridružijo Slovensko-indijskemu poslovnemu svetu, ob tem pa napovedal tudi obisk 18-članske indijske poslovne delegacije v Sloveniji, v kateri bodo sodelovali tudi predstavniki elektroindustrije, med 23. in 25. septembrom.

Akiko Yoshida, veleposlanica Japonske, je izpostavila, da Japonska za podjetja iz elektronske in elektroindustrije, ki želijo širiti poslovanje na mednarodne trge, ponuja zanesljiva partnerstva, podprta z visoko kakovostjo, naprednimi proizvodnimi mrežami, močno zaščito intelektualne lastnine ter tesno usklajenostjo z novimi zahtevami gospodarske varnosti. »S povezovanjem vašega industrijskega znanja z našimi globalnimi kanali lahko gradimo dolgoročno sodelovanje z visoko dodano vrednostjo, ki bo na svetovnih trgih koristilo obema stranema,« je dodala.

Po besedah Zenga Wenfenga, svetovalca za gospodarstvo in trgovino na Veleposlaništvu Ljudske republike Kitajske, kitajsko gospodarstvo odlikujeta odpornost in velik potencial. »Kitajska industrijska modernizacija je za svet ‘kitajska priložnost 2.0’ in ne ‘kitajski šok 2.0’. Ta priložnost bo industrijskemu sodelovanju med Kitajsko in Slovenijo prinesla več tržnih, razvojnih in inovacijskih koristi ter poglobljene možnosti za nadaljnji razvoj,« je dejal ter dodal, da bo Kitajska še naprej spodbujala kakovosten razvoj in odpiranje gospodarstva na visoki ravni. Z usklajevanjem z visokimi mednarodnimi gospodarskimi in trgovinskimi pravili postopno krepi odprtost svojega institucionalnega okolja na področju pravil, predpisov, upravljanja in standardov ter gradi poslovno okolje svetovnega ranga, ki temelji na tržnih načelih, pravu in internacionalizaciji. Kitajska je pripravljena sodelovati z vsemi državami, tudi s Slovenijo, pri krepitvi multilateralnega trgovinskega sistema pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, spodbujanju odprtega svetovnega gospodarstva ter poglabljanju industrijskega sodelovanja na področjih inovacij, zelenega prehoda in digitalnega gospodarstva. Cilj je, da bi ‘kitajska priložnost 2.0’ koristila še več državam in ljudem ter prispevala k trajnemu zagonu svetovnega gospodarskega okrevanja.

Na okrogli mizi »Kje svet potrebuje slovenski know-how?« so sogovorniki razpravljali o svojih izkušnjah z internacionalizacijo, odpiranjem novih trgov in premagovanjem ovir pri poslovanju v tujini. 

Predsednik uprave Domel Holdinga mag. Matjaž Čemažar je predstavil izkušnje podjetja z 20-letno prisotnostjo in lastno proizvodnjo na Kitajskem. Sprva so sledili predvsem potrebam svojih ključnih evropskih kupcev in se niso osredotočali na kitajski domači trg. Danes je njihovo poslovanje na Kitajskem tehnološko skoraj povsem samostojno, nadaljnji razvoj pa vidijo predvsem v krepitvi lokalnih razvojnih zmogljivosti. V zadnjih letih se vse bolj osredotočajo tudi na pridobivanje kitajskih kupcev, saj je širitev baze naročnikov ključna za dolgoročno stabilnost in rast poslovanja. Čemažar je opozoril, da kitajskega trga ni za podcenjevati. V zadnjih petih letih se je konkurenca močno zaostrila, uspeh na trgu pa je mogoč le z vrhunskimi tehnološkimi rešitvami in stalnimi vlaganji v razvoj.

Maks Prokop, izvršni direktor Iskraemeca, je poudaril, da je Indija že vrsto let v njihovem fokusu. Prve korake na tem trgu so naredili že leta 2000, od leta 2018 pa so aktivnosti znova okrepili, saj Indijo vidijo kot trg z izjemnim dolgoročnim potencialom. V državi so vzpostavili tudi podjetje z lokalno razvojno ekipo. Po njegovih besedah prihodnost ni v izvozu na indijski trg, temveč v proizvodnji in razvoju na njem. Ob tem je ocenil, da se je okno priložnosti za vstop na indijski trg šele odprlo in da bo ostalo odprto še desetletje ali dve. Izpostavil je, da je treba upoštevati razlike v kulturi in so kulturni signali lahko zavajajoči. Nikakor ni mogoče uporabiti povsem enakih pristopov kot na evropskem trgu in računati na podoben rezultat. Pogreša izobraževanje, seznanjenost poslovnežev s tem, na kaj je treba na trgu paziti. Med drugim je treba »znati brati tudi med vrsticami.«

Direktor korporativnega HR v Hisense Europe Miha Žove je spregovoril o obratni zgodbi. Hisense je z Gorenjem pridobil dostop do evropskega trga, bogato razvojno znanje, zlasti na področju kuhinjskih aparatov, močno blagovno znamko ter dolgoletne izkušnje na področjih razvoja, oblikovanja in marketinga. Poudaril je, da je Slovenija tudi danes pomembno razvojno središče skupine, saj so razvojne ekipe v tem času še dodatno okrepili. Po njegovih besedah to potrjuje, da znanje, kompetence in inovacijski potencial, zaradi katerih je Hisense prevzel Gorenje, ostajajo pomembna konkurenčna prednost tudi danes. Opozoril je še na pomen razumevanja kulturnih razlik pri mednarodnem poslovanju. Po njegovem mnenju evropska podjetja pogosto preveč analizirajo in predolgo sprejemajo odločitve, medtem ko se kitajska podjetja na spremembe in priložnosti odzivajo bistveno hitreje.

Po besedah Nataše Turk iz Centra za mednarodno poslovanje na GZS podjetja vse bolj širijo poslovanje na nove trge, zmanjšujejo odvisnost od posameznih držav ter iščejo priložnosti v hitro rastočih gospodarstvih, kot so Indija, države Zaliva, jugovzhodna Azija in ZDA. Pri tem pomembno vlogo igrajo prostotrgovinski sporazumi EU, ki podjetjem olajšujejo dostop do trgov, povečujejo pravno varnost poslovanja in izboljšujejo pogoje za dolgoročno mednarodno rast. Po mnenju Nataše Turk slovenska podjetja pri vstopu na velike trge pogosto naredijo napako, ko jih obravnavajo kot enovit prostor. V praksi so ti trgi zelo raznoliki, zato tudi partner, ki obljublja pokritje celotne države, pogosto dobro pozna le posamezno regijo. Poudarila je, da so pri mednarodnem poslovanju osebni stiki, preverjanje partnerjev in postopna gradnja zaupanja ključnega pomena, saj zgolj sodelovanje na daljavo praviloma ne zadostuje. Prav zato imajo pomembno vlogo tako podpora GZS kot gospodarska diplomacija. GZS podjetjem pri internacionalizaciji pomaga predvsem z odpiranjem poslovnih priložnosti, povezovanjem s pravimi partnerji ter krepitvijo njihove prisotnosti na tujih trgih.

Fotografije so objavljene na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir: GZS, foto: Klemen Ceglar.

The post Slovenska elektroindustrija mora priložnosti za razvoj iskati tudi zunaj tradicionalnih trgov first appeared on Media GZS.

Partnerstvo SRIP HRANA gradi svoje temelje in povezuje deležnike agroživilskega sistema od začetka izvajanja pametne specializacije v Sloveniji. Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je izpostavila: »SRIP HRANA je postal osrednja platforma za predstavitev rezultatov inštitucij znanja in raziskav. Čeprav se format financiranja spreminja, pa bo naše delo teklo še naprej v smeri povezovanja in prenosa znanj in rezultatov, saj se mora celotni agroživilski sistem nenehno razvijati.«

Državna sekretarka Ministrstva za kmetijstvo, Mojca Erjavec je poudarila pomen krepitve prehranske varnosti in odpornosti agroživilskega sistema. Ministrstvo posebno pozornost namenja povezovanju kmetijstva in predelave hrane ter krepitvi celotnih agroživilskih verig. Okrepiti želijo prenos raziskovalnih dognanj v prakso in hkrati spodbujati inovacije, ki odgovarjajo na konkretne potrebe gospodarstva in družbe. Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj je predstavilo načrte za prenovo strategije pametne specializacije, ki se izvaja preko Strateško razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP).

Najnovejše raziskave v skladu z Akcijskim načrtom SRIP HRANA in rezultate projektov so predstavili Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni Inštitut za biologijo, Emona Razvojni center za prehrano in GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij.

S klasifikacijo primernosti kmetijskih zemljišč lahko v Sloveniji dosežemo večje učinke pri trajnostni kmetijski pridelavi in prilagajanju podnebnim spremembam. Potencial za učinkovitejšo rabo vodnih virov predstavlja uporaba prečiščene odpadne vode za namakanje v kmetijstvu. Obvladovanje tveganj, povezanih s prisotnostjo virusov v gnojilih iz organskih odpadkov lahko zmanjša pojav rastlinskih bolezni pri pridelavi hrane. Napredne tehnologije za zgodnje zaznavanje in spremljanje rasti plesni na sadju prispevajo k ohranjanju kakovosti in količine pridelka. Z biokonverzijo organskih ostankov lahko dobimo različne produkte z dodano vrednostjo. Nove tehnologije vključno z umetno inteligenco so uporabne pri določanju porekla kmetijskih proizvodov in živil. Predstavljeni so bili tudi razvoj alternativnih virov beljakovin, povezovanje študentov Biotehniške fakultete z realnimi izzivi agroživilstva ter aplikacija za pomoč proizvajalcem pri trajnostnem pakiranju živil.

GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij si bo po zaključku delovanja SRIP HRANA v skladu s svojim poslanstvom in vizijo še naprej prizadevala za nadaljnji trajnostni razvoj in krepitev agroživilskega sistema v Sloveniji.

Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS

The post Predstavljeni najnovejši projekti in rezultati raziskav na področju trajnostne pridelave hrane first appeared on Media GZS.

Ob tem pa poudarjamo, da mora biti način doseganja navedenih ciljev  skladen z načeli sorazmernosti, konkurenčne nevtralnosti in enakih konkurenčnih pogojev (»equal level playing field«). Zagotavljanje javnega interesa ne sme ustvariti novega konkurenčnega bremena za posamezne gospodarske subjekte ali poslovne modele, ki bi ga ti nosili v korist celotnega trga.

Gospodarski krog podpira cilj predloga Zakona o dostopnosti in uporabi plačilnih sredstev, ne pa rešitev, ki bi izkrivljale konkurenco in prekomerno obremenile gospodarske subjekte.

Dostopnost gotovine je pomembna za finančno vključenost, ranljive skupine in odpornost plačilnega sistema. Hkrati pa je treba upoštevati, da se plačilne navade hitro spreminjajo in da se uporaba digitalnih plačil povečuje. Zato mora biti ureditev na obeh področjih dovolj prožna, da lahko sledi tehnološkemu razvoju in dejanskim potrebam uporabnikov.

Gospodarski krog se zavzema za to, da se predpisi v čim večji meri, tudi na tem področju,  uskladijo z gospodarstvom ter da se zasleduje harmonizacija nacionalne zakonodaje z evropskimi pravnimi podlagami na način, da se evropskih zahtev v Sloveniji ne presega, saj to postavlja podjetja, ki poslujejo na slovenskem trgu v bistveno slabši položaj.

Po oceni Gospodarskega kroga pred uvedbo novih in obsežnih obveznosti ni dovolj zgolj opredeliti želenega cilja. Potrebna je tudi jasna analiza dejanskega stanja, potreb uporabnikov, stroškov zagotavljanja infrastrukture ter učinkov predlaganih rešitev na gospodarstvo in konkurenco. Ključno je, da se ta vprašanja že zdaj, ko se predlog zakona šele pripravlja, naslovi v skupni strokovni razpravi Ministrstva za finance ter vsemi deležniki, s ciljem oblikovanja rešitev, ki bodo zagotavljale doseganje ciljev predlaganega zakona in ob upoštevanju načela sorazmernosti za gospodarske subjekte tako iz bančnega kot tudi ostalih sektorjev gospodarstva.

Gospodarski krog posebej opozarja na vprašanje enakih konkurenčnih pogojev med različnimi ponudniki plačilnih in finančnih storitev.

Če določen poslovni model zagotavlja fizično infrastrukturo – poslovalnice, bankomate in druge gotovinske točke – in je hkrati zakonsko zavezan zagotavljati storitve tudi uporabnikom drugih ponudnikov, medtem ko ti ponudniki pri financiranju te infrastrukture ne sodelujejo primerljivo, nastane konkurenčno neravnotežje.

To ni zgolj vprašanje bančnega sektorja. Gre za temeljno vprašanje gospodarske politike: nobenemu poslovnemu modelu ne sme biti z regulacijo naloženo financiranje konkurenčne prednosti drugega poslovnega modela.

Zato mora zakon pri določanju obveznosti upoštevati dejansko prisotnost vseh ponudnikov na slovenskem trgu, ne glede na to, ali storitve zagotavljajo prek fizične mreže ali pretežno digitalno. Če posamezni ponudnik zaradi svojega poslovnega modela ne zagotavlja lastne gotovinske infrastrukture, mora biti jasno določeno, kako sorazmerno sodeluje pri stroških infrastrukture, ki jo uporabljajo njegovi komitenti.

Enako načelo mora veljati tudi pri čezmejnem opravljanju storitev in pri ponudnikih iz drugih držav članic EU.

Javni interes ne sme biti financiran tako, da oslabi konkurenčnost

Gospodarski krog razume, da zagotavljanje ustrezne dostopnosti gotovine na posameznih območjih morda ni vedno ekonomsko vzdržno na podlagi tržnega modela. Toda če država oceni, da je treba določeno storitev zagotavljati ne glede na njeno ekonomsko vzdržnost, mora biti jasno določeno tudi kdo in kako jo financira.

Ni mogoče enačiti odsotnosti neposrednega vpliva na državni proračun z odsotnostjo stroška za gospodarstvo. Če se strošek javnega cilja prenese na zasebne gospodarske subjekte, ta strošek še vedno obstaja – plačamo ga vsi, ki živimo in delamo v državi. Posledice se  v takem primeru ne kažejo samo v stroških posamezne storitve, temveč tudi v dolgoročni investicijski sposobnosti in konkurenčnosti.

Če je za zagotavljanje dostopnosti na določenih območjih potrebna storitev, ki ni tržno vzdržna, je zato treba razmisliti o transparentnem in konkurenčno nevtralnem mehanizmu financiranja oziroma kompenzacije, v katerega so ustrezno vključeni vsi relevantni deležniki.

Konkurenčen bančni sektor je v interesu celotnega gospodarstva

Gospodarski krog poudarja, da konkurenčnosti bančnega sektorja ne smemo obravnavati kot ozkega sektorskega interesa.

Banke so eden ključnih kanalov financiranja slovenskih podjetij, investicij, stanovanj in gospodinjstev. Hkrati so pomemben del infrastrukture, prek katere gospodarstvo  in prebivalci vsakodnevno izvajajo plačilni promet.

Če regulacija povzroča trajno povečanje stroškov poslovanja, zmanjšuje možnosti za vlaganja v nove storitve ali zmanjšuje donosnost poslovnih modelov, se posledice lahko sčasoma pokažejo širše: v manjši ponudbi storitev, manj investicijah v digitalizacijo, višjih stroških financiranja za prebivalce, gospodarstvo in ne nazadnje tudi državo.

Konkurenčen bančni sektor je zato v interesu podjetij in prebivalcev. Več konkurence pomeni več izbire, spodbudo za inovacije, razvoj kakovostnejših storitev in učinkovitejše financiranje gospodarstva.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente ter odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog o razvoju Slovenije.

The post Gospodarski krog: Dostopnost do plačilnih sredstev da, vendar ob enakih konkurenčnih pogojih in brez dodatnega bremena za slovensko gospodarstvo first appeared on Media GZS.

Po prvih ocenah Svetovnega združenja pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) bo svetovna pridelava jabolk v letu 2026 znašala 97,88 milijona ton, od tega 34,5 milijona ton na Kitajskem. V državah EU-27 bo predvidoma pridelanih 9,5 milijona ton jabolk, kar predstavlja tretji najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Največje evropske pridelovalke jabolk ostajajo Poljska, Italija in Francija.

V Sloveniji bi lahko po letošnjih zgodnjih ocenah v intenzivnih nasadih lahko pridelali približno 42.000 ton jabolk, kar bi bilo za 20 % več kot leta 2025. Vendar pa so dolgotrajna suša in visoke temperature močno vplivale na končni pridelek. Glavna posledica suše bodo manjše količine, slabša kakovost in skladiščna sposobnost letošnjega sadja. Resno pa je treba vzeti opozorilo, da dolgoročno izgubljamo pridelovalne površine. V zadnjih desetih letih se je površina intenzivnih nasadov jablan zmanjšala za 1.100 hektarjev oziroma 35,5 %, kar je skoraj trikrat hitreje od povprečja Evropske unije.

Prva ocena pridelka hrušk v EU znaša 1,95 milijona ton, kar je tretji najnižji pridelek v zadnjih 30 letih. V Sloveniji bomo pridelali po prvih napovedih pridelanih približno 2.000 ton hrušk.

Osrednja pozornost letošnjega posveta je bila namenjena vplivu podnebnih sprememb na potrebe po delovni sili v sadjarstvu. Daljša obdobja vročinskih valov in vse pogostejši ekstremni vremenski pojavi povečujejo zahtevnost dela v sadovnjakih in hkrati povečujejo potrebo po večjem številu sezonskih delavcev. Pomanjkanje delovne sile postaja ob pozebah, sušah, neurjih, omejevanju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vse večjih tržnih pritiskih eden najpomembnejših razvojnih izzivov panoge.

Na okrogli mizi z naslovom »Več vročine, več izzivov, več delavcev: kako prilagoditi sadjarstvo novim razmeram?« so sodelovali predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za gospodarstvo, Zavoda RS za zaposlovanje ter gospodarstva. Sodelujoči so se strinjali, da bo treba za ohranitev domače pridelave hrane prilagoditi obstoječe sisteme sezonskega dela dejanskim potrebam kmetijstva ter poiskati učinkovitejše rešitve za zagotavljanje potrebne delovne sile.

Mohor Holešek, predsednik Združenja za sadjarstvo pri GZS-Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, je poudaril, da veljavne omejitve začasnega in občasnega dela ne odražajo dejanskih potreb sadjarske pridelave. Združenje zato predlaga povečanje največjega dovoljenega obsega začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu na 180 dni za posameznega izvajalca in 180 dni skupno na kmetijsko gospodarstvo, zmanjšanje davčne in prispevne obremenitve sezonskega dela ter hitrejše postopke zaposlovanja tujih sezonskih delavcev.

Po besedah udeležencev posveta so potrebni ukrepi, ki bi izboljšali konkurenčnost slovenskega sadjarstva, zmanjšali administrativne ovire, povečali interes za zakonito sezonsko delo ter prispevali k večji prehranski varnosti države. Posebej pomembno je, da imajo slovenski pridelovalci primerljive pogoje poslovanja s pridelovalci v drugih državah članicah Evropske unije (Hrvaška, Poljska, Nemčija), kjer so sistemi sezonskega zaposlovanja pogosto bolj prilagodljivi in manj obremenjeni.

The post Slovensko sadjarstvo čakajo prelomni izzivi first appeared on Media GZS.

GZS – Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS-ZGIGM), DRC – Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije ter Pomurski sejem so v Gornji Radgoni, v okviru sejma AGRA, podpisali konzorcijsko pogodbo o skupnem sodelovanju pri organizaciji 1. slovenskega kongresa o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027.

S podpisom pogodbe organizatorji vzpostavljajo strokovno, transparentno in učinkovito partnerstvo. Z njim združujejo svoje strokovne, organizacijske in izvedbene zmogljivosti za pripravo osrednjega nacionalnega kongresnega dogodka, namenjenega gradbeništvu, graditeljstvu in širšemu grajenemu okolju. Kongres bo izveden v kongresnem centru Hotela Habakuk v Mariboru med 20. in 22. oktobrom 2027.

Kongres MEGRA je zasnovan kot prostor povezovanja gradbenega gospodarstva, inženirske in strokovne javnosti, investitorjev, projektantov, izvajalcev, proizvajalcev gradbenih materialov, upravljavcev infrastrukture, državnih institucij, izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter drugih deležnikov, ki sooblikujejo razvoj slovenskega grajenega okolja.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Slovensko gradbeništvo potrebuje močno skupno platformo, na kateri se bodo srečevali gospodarstvo, stroka, investitorji in odločevalci. S kongresom MEGRA želimo vzpostaviti prostor odprtega dialoga, izmenjave znanja in oblikovanja konkretnih predlogov za učinkovitejše, konkurenčnejše in trajnostno usmerjeno gradbeno okolje.«

Konzorcijsko pogodbo je v imenu Pomurskega sejma podpisal predsednik uprave Janez Erjavec, v imenu DRC – Družbe za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije pa direktor Evstahij Drmota.

Kongres za ključna razvojna vprašanja slovenskega gradbeništva

V ospredju kongresa bodo aktualni izzivi in razvojne priložnosti celotne gradbene panoge. Organizatorji bodo pri oblikovanju programa posebno pozornost namenili področjem, kot so razvoj infrastrukture, stanovanjska gradnja, trajnostna in energetsko učinkovita gradnja, digitalizacija, kadri, zakonodaja, javno naročanje, financiranje investicij, konkurenčnost gradbenega sektorja ter učinkovitejše investicijsko okolje.

Ambicija organizatorjev je, da kongres postane osrednja nacionalna platforma za strokovni dialog o prihodnosti slovenskega gradbeništva in graditeljstva. Namenjen bo soočanju strokovnih stališč, oblikovanju predlogov rešitev ter vzpostavljanju novih partnerstev med gospodarstvom, stroko, državo in drugimi deležniki.

Pomemben rezultat kongresa bodo tudi strokovni zaključki, priporočila oziroma sklepi, namenjeni nadaljnjemu razvoju panoge ter izboljšanju pogojev za načrtovanje in izvajanje investicij v Sloveniji.

Trije partnerji – skupen cilj

Konzorcijski partnerji bodo skupaj oblikovali strokovno-programsko zasnovo kongresa, imenovali kongresni, organizacijski in programski odbor ter skrbeli za tehnično in organizacijsko izvedbo, komunikacijo, promocijo in vključevanje predavateljev, udeležencev, razstavljavcev, pokroviteljev ter partnerskih organizacij.

Sodelovanje GZS-ZGIGM, DRC in Pomurskega sejma združuje tri pomembne prednosti: GZS-ZGIGM kot glasu gradbenega gospodarstva, DRC kot strokovnega stičišča prometne in infrastrukturne stroke ter Pomurskega sejma kot organizatorja uveljavljenih sejemskih in strokovnih dogodkov.

Podpis konzorcijske pogodbe je zato pomemben prvi korak k vzpostavitvi kongresa, ki bo povezoval različne dele gradbenega in investicijskega okolja ter odpiral prostor za celovit dialog o razvojnih prioritetah slovenskega gradbeništva.

1. Slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu bo potekal pod blagovno znamko MEGRA, ki se je v več kot 45-letni zgodovini uveljavila kot pomemben brand slovenskega gradbeništva, uporabo imena MEGRA za pripravo, izvedbo in promocijo kongresa pa omogoča Pomurski sejem. Vsa komunikacija kongresa bo temeljila na skupnem in enakovrednem nastopu treh organizacijskih partnerjev.

Podpis konzorcijske pogodbe v okviru sejma AGRA tako ne pomeni le formalnega začetka skupnega projekta. Pomeni tudi začetek dolgoročnejšega strokovnega povezovanja z jasnim ciljem: okrepiti dialog znotraj panoge in znotraj gospodarstva, povezati ključne deležnike ter skupaj oblikovati odgovore na razvojne, investicijske, regulativne in kadrovske izzive slovenskega gradbeništva.

Več informacij o programu, terminu, prijavah in možnostih sodelovanja bo objavljenih po potrditvi končnih organizacijskih izhodišč.

The post GZS-ZGIGM, DRC in Pomurski sejem združujejo moči za 1. slovenski kongres o gradbeništvu in graditeljstvu MEGRA 2027 first appeared on Media GZS.

Nedavna objava statističnega urada, da je Slovenija v drugem četrtletju zabeležila petodstotno medletno gospodarsko rast, je “izredno lepa novica”, je pogovor za STA začela Nahtigal. “Drastičen dvig” je presenetil tudi Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), sogovornica pa je zadovoljna, da je bila rast zabeležena v več sektorjih.

Kot posebej pozitivno je izpostavila rast investicij, zlasti v infrastrukturo in nestanovanjske stavbe, okrepila se je stanovanjska gradnja, povečali so se nakupi transportnih sredstev, gradbene mehanizacije ter drugih strojev in opreme, povečala se je potrošnja gospodinjstev … “Glede na to, da smo zelo izvozno naravnana država, me posebej veseli, da se je kar dobro popravil tudi izvoz,” je poudarila.

Je pa opomnila, da so bili gospodarski trendi v zadnjih štirih letih v upadanju in da so tudi obeti v luči vojn na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter suše zelo negotovi. Posledično med drugim pričakuje podražitev energentov. Slovenija je na tem področju ranljiva, saj je pri plinu in naftnih derivatih popolnoma odvisna od uvoza, je dejala.

Pri elektriki je stanje nekaj boljše, saj smo zaradi lastnih proizvodnih kapacitet lahko bolj samozadostni, “je pa treba vedeti, da Slovenija ne tekmuje samo znotraj Evrope, temveč zlasti z Azijo in ZDA, kjer so cene bistveno bolj ugodne kot v Evropi”, je nadaljevala. Poleg tega je tudi učinkovitost evropskih držav pri pripravi ukrepov v podporo industriji različna, je dodala.

Slovenija, ki je po stopnji industrializacije tretja v Evropi, je bila pri delnem kritju visokih stroškov električne energije ob energetski krizi prepočasna. Prehitele so nas Nemčija, Francija, Avstrija, pa tudi Italija, Poljska, Češka, je navedla in izrazila upanje, da bo država pri aktivaciji ukrepov na področju naftnih derivatov, če bo ta potrebna, reagirala hitreje.

Država je sicer gospodarstvu leta 2023 zagotovila okoli milijardo evrov spodbud in pomoči, tudi za leti 2024 in 2025 jih je predvidela za po okoli 700 milijonov evrov. Generalno direktorico GZS moti, da te subvencije spremlja negativna konotacija.

“Podjetja v svojih državah podpira večina držav, Slovenija pa je po subvencijah podjetjem v deležu BDP šele na 15. mestu v EU. Poglejte, koliko raznoraznih pomoči so deležna podjetja na Kitajskem ali v ZDA,” se je odzvala. “Te subvencije niso pomoč kar tako, ampak so za zelo ciljane ukrepe. Če želimo razvijati vesoljske tehnologije ali biotehnologijo, potem moramo veliko vlagati v raziskave in razvoj. Če so zastavljene tako, da dosežejo preboj, se državi skozi davke povrnejo večkratno,” je utemeljila.

Se mora pa ob tem po njenih besedah zagotoviti tudi predvidljivo poslovno okolje. Pod prejšnjo vlado je naštela 15 novih obremenitev, uvajalo se jih je z danes na jutri, je opozorila. Na tak način sta bili pred volitvami sprejeti odločitvi o zimskem regresu, ki bo po njenih pričakovanjih ostal, in velikem skoku minimalne plače, o čemer naj ne bi smel odločati samo minister, pristojen za delo.

“Če je okolje predvidljivo, se lahko prilagodiš, veš, koliko lahko vlagaš, če pa ni, potem del prihraniš in ne investiraš v raziskave in razvoj. S tem izgubljaš dvakrat,” je posvarila Nahtigal. Če so razmere predvidljive, je tudi subvencij manj, je prepričana.

Tudi zato so v GZS pripravili gospodarski program Made in Slovenia 2035, s katerim se zavzemajo prav za usmeritev na področja, “na katerih lahko posegamo po zvezdah”, to so farmacija in biotehnologija, IKT, avtomobilska industrija, elektroindustrija, industrija materialov, živilska industrija, lesna industrija, logistika in gradbeništvo.

“Zdaj bi se morali vsi deležniki v politiki skupaj z gospodarstvom usesti za mizo in pripraviti nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva, ki bo širši od mandata ene vlade. Na tej podlagi bi morali nato oblikovati še širši družbeni program,” verjame sogovornica.

Spregovorila je tudi o nujno potrebnih kratkoročnih ukrepih. Zadovoljna je, da je aktualna vlada veliko večino ukrepov, ki so jih predlagali v GZS, že zapisala v koalicijsko pogodbo, “zdaj pa je čas za njihovo uresničitev”.

Omenila je davčno razbremenitev, saj da so davki po “drastičnem zvišanju v zadnjih štirih letih” velika cokla, in v tej luči pa potrebo po kapici na socialne prispevke, poleg tega pa še debirokratizacijo, pohitritev postopkov pridobivanja dovoljenj, umeščanja v prostor, pomoč podjetjem pri uvajanju digitalizacije in umetne inteligence, konkurenčno ceno elektrike, kontinuirano vlaganje v raziskave in razvoj.

V zvezi s pomisleki sindikatov, da kapica pri 7500 evrih bruto, kot je zastavljena v interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ne bi zajela razvojnega kadra, je ponovila, da ta znesek razumejo kot prvi korak. V GZS se zavzemajo za postopno znižanje na 6000 evrov, s čimer naj bi dosegli tudi želene kadre. Zavrnila je še strahove, da bi kapica načela solidarnostni sistem, ter navedla, da brez tovrstnih ukrepov ne bo krepitve produktivnosti in dodane vrednosti, posledično pa tudi ne socialne države.

Interventni zakon, ki ga jeseni najverjetneje čaka referendum, bodo še naprej podpirali, je napovedala. Koristi bi prinesel ne le gospodarstvu, temveč vsakemu zaposlenemu, je zatrdila. V zakonu je med drugim kot pozitivno izpostavila še prejemanje polne pokojnine, četudi bi delavec ostal v delovnem razmerju, očitke sindikatov o prisilnem upokojevanju pa je zavrnila, saj da delodajalci vedno želijo obdržati dobre zaposlene.

Glede omnibus tehnike je generalna direktorica GZS ocenila, da “ni najbolj posrečena”, a se je je posluževala tudi prejšnja vlada in je v praksi tudi drugod po Evropi. Strinja se, da bi verjetno kakšen ukrep uspešneje spravili v življenje prek novel matičnih zakonov in obravnave v socialnemu dialogu, vidi pa v poskusu skupnega nabora v enem zakonu željo po hitri pomoči gospodarstvu.

Na vprašanje, ali jo skrbi, da bi posledice 900 milijonov evrov globoke javnofinančne luknje, ki naj bi jo po oceni fiskalnega sveta izvrtal interventni zakon, ob tem pa še 700 milijonov evrov dodatnih odhodkov, predvidenih v osnutku rebalansa za letos, na koncu v obliki manj finančnih in drugih ukrepov čutilo tudi gospodarstvo, je odgovorila pritrdilno. A hkrati verjame, da so vladajoči v preteklih letih “skrbno spremljali, kako padamo po konkurenčnosti in zakaj, zato mislim, da bodo z zelo tresočo roko sprejemali ukrepe, ki bi se v gospodarstvu slabo končali”.

Pogovor je nanesel tudi na novelo zakona o delovnih razmerjih, s katero bi v koaliciji delodajalcem ukinili obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih. “To bi zagotovo pomenilo neko razbremenitev delodajalca, zaposlenemu pa omogočilo zasebnost informacije, ali je član sindikata ali ne. Mi sicer nimamo nekih problemov s tem,” je komentirala Nahtigal. To vprašanje bi se dalo urediti tudi v kolektivnih pogajanjih, je menila. Ni pa za nagajanje sindikatom, je zatrdila.

Kot je podčrtala, je velika zagovornica socialnega dialoga. “Po 35 letih samostojne države bi morali biti tako zreli, da bi se znali dogovoriti o ključnih vsebinah, kot je nacionalni program ne le gospodarskega, temveč tudi socialnega razvoja države,” je pozvala. Vlada mora ta dialog, če želi preprečiti izstope iz Ekonomsko-socialnega sveta, kakršnim smo bili priča zadnja leta, “absolutno dobro voditi”.

V Sloveniji sicer po njenih besedah manjkajo vrednote, kot so spoštovanje in sodelovanje. Glede na širše dogajanje v svetu zdaj ni čas za ideološko razdvajanje, je izpostavila. “Če imamo radi svojo državo, moramo to pokazati z vzorom. To je absolutno vloga tako politike kot sindikatov in gospodarstvenikov. Vsi moramo stremeti k temu povezovanju, pogledati, v kateri smeri nam bo šlo najboljše, in nato vsak na svojem področju prispevati k razvoju največ, kar lahko,” je odločna.

Sogovornica si želi, da bi v Sloveniji tako, kot cenimo kulturnike in športnike, cenili tudi uspešne gospodarstvenike.

Odmevne zgodbe o kršitvah pravic tujih – in tudi domačih – delavcev je medtem pospremila z besedami, da bi “človek ob njih zajokal”. “Sram me je. In spet sem pri vrednotah – ali smo kot družba res tako nizko padli, da nam človeško življenje ni sveto?” je bila neposredna.

Obsodila je tudi ravnanja poslanca Resnice Mijiča, katerega podjetje Progros, ki ga je nedavno sicer brezplačno prenesel na Roka Snežiča, dolguje delavcem, Finančni upravi RS in kooperantom podjetja. Je primerno, da ima Slovenija poslanca, katerega sporne podjetniške prakse je zaznal že Inšpektorat RS za delo, hkrati pa je tudi v predkazenskih postopkih? “Če je vse to res, ni primerno. Nimam vzvoda, da karkoli spremenim, a imamo pristojne organe za odkrivanje kršitev in prav je, da ustrezno ukrepajo. Mi je pa žal, da je to sploh možno,” je odgovorila.

Nahtigal je bila sicer nedavno izvoljena za drugi mandat na čelu GZS, ki ga bo nastopila januarja. Zadovoljna je, da njihova zbornica glede na najnovejšo javnomnenjsko raziskavo v gospodarstvu in širši javnosti uživa velik ugled, največji med delodajalskimi organizacijami. Stabilno je tudi članstvo.

Avtor: Slovenska tiskovna agencija.

The post Generalna direktorica GZS Nahtigal v intervjuju za STA first appeared on Media GZS.

Več preberite na spletni strani Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Ob stagnaciji zaposlenosti visoka rast plač first appeared on Media GZS.