Presežek v storitveni menjavi je medletno minimalno porasel (2,8 mrd EUR). Na uvozni strani storitev je bila prisotna 13-odstotna rast uvoza ostalih poslovnih storitev in desetinska rast uvoza transportnih storitev. Prav tako se je okrepilo zanimanje Slovencev za potovanja v tujino (7,3-odstotna rast potrošnje), kar je pretežno odraz dviga življenjskega standarda. Rast izvoza storitev je še naprej zaviral padec izvoza gradbenih storitev (-4,7 %), medtem ko se je nadaljevala zmerna rast izvoza potovanj (+3 %; potrošnja tujih turistov v Sloveniji, kar je porazno malo glede na 7,9-odstotno rast števila prenočitev tujih turistov v Sloveniji) in ostalih poslovnih storitev (za desetino; zlasti zavarovanj). Izvoz transportnih storitev je porasel za 7,7 % in IKT storitev za 2,3 %. Primanjkljaj pri sekundarnih dohodkih je medletno porasel za 80 mio EUR in je dosegel 600 mio EUR.

Primanjkljaj pri primarnih dohodkih se je znižal za 179 mio EUR in dosegel 135 mio EUR, kar je posledica manjšega primanjkljaja pri dohodkih od kapitala. Vir: Banka Slovenije, Statistični urad RS

Preberite več na spletni strani Analitike GZS na povezavi.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Visoka rast cen energentov poslabšala rezultat blagovne menjave first appeared on Media GZS.

Vhodna gospodarska delegacija iz Chengduja predstavlja nadgradnjo 45-letnih partnerskih odnosov med Ljubljano in Chengdujem ter nadaljevanje po majskem uspešnem obisku slovenske gospodarske delegacije v Chengduju.

Dr. Žiga Vavpotič, predsednik Slovensko-kitajskega poslovnega sveta pri GZS in predsednik Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo: »Kitajska je eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Slovenije, vendar potenciala našega sodelovanja še zdaleč nismo v celoti izkoristili. Kitajsko gospodarstvo se pospešeno preoblikuje v smeri naprednih tehnologij, umetne inteligence in visokotehnološke industrije, kar slovenskim podjetjem odpira nove priložnosti, hkrati pa zahteva bolj strateški pristop k internacionalizaciji. Ob 45-letnici partnerstva med Ljubljano in Chengdujem imamo priložnost, da dolgoletne institucionalne odnose nadgradimo v konkretno regionalno gospodarsko sodelovanje. Naš cilj mora biti bolj uravnotežena blagovna menjava, večja prisotnost slovenskih podjetij na kitajskem trgu ter dolgoročna partnerstva, ki bodo temeljila na znanju, inovacijah in obojestranskih koristih. Uspešnosti tovrstnih srečanj ne bomo merili po številu podpisanih sporazumov, temveč po konkretnih poslovnih rezultatih, ki jim bodo sledili.«

Poslovni forum Chengdu–Slovenija je združil predstavnike slovenskih in kitajskih podjetij, gospodarskih institucij ter lokalnih in državnih oblasti. V ospredju so bile priložnosti za krepitev gospodarskega sodelovanja s Chengdujem, enim ključnih industrijskih in tehnoloških središč zahodne Kitajske. Slovenska in kitajska podjetja so na forumu opravila več kot 60 individualnih B2B srečanj, namenjenih vzpostavljanju novih poslovnih povezav in razvoju skupnih projektov.

Podpis memoranduma in priznanje Gospodarski zbornici Slovenije

Na forumu je bil podpisan memorandum o sodelovanju med GZS in Chengdu Opening-up and International Cooperation Center (COICC). Ta vzpostavlja strateški okvir za nadaljnje povezovanje podjetij in institucij, izmenjavo informacij ter razvoj skupnih gospodarskih aktivnosti. Sodelovanje je usmerjeno v podporo internacionalizaciji v obe smeri – slovenskim podjetjem pri iskanju poslovnih priložnosti na kitajskem trgu ter podjetjem iz Chengduja pri vzpostavljanju poslovnih povezav v Sloveniji. GZS je prejela tudi plaketo programa Chengdu & Partners. Podpis memoranduma in podelitev priznanja GZS zaznamujeta nadaljnjo širitev mednarodne partnerske mreže.

Kitajska med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Slovenije

Kitajska je četrta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije po skupnem obsegu blagovne menjave. Po podatkih Statističnega urada RS je blagovna menjava med državama leta 2025 znašala 9,31 milijarde evrov. Slovenija je na Kitajsko izvozila za 234 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 9,08 milijarde evrov. Podatki kažejo na velik obseg gospodarskih povezav in hkrati poudarjajo pomen prizadevanj za bolj uravnoteženo blagovno menjavo ter večjo prisotnost slovenskih podjetij na kitajskem trgu.

Obisk vhodne gospodarske delegacije in poslovni forum so skupaj organizirali Gospodarska zbornica Slovenije, Slovensko-kitajski poslovni svet, Mestna občina Ljubljana, SPIRIT Slovenija, Ministrstvom za gospodarstvo, delo in šport v sodelovanju s Chengdu Opening-up and International Cooperation Center (COICC).

The post Poslovni forum Chengdu–Slovenija: konkretni koraki za krepitev sodelovanja first appeared on Media GZS.

Predstavniki gospodarstva, raziskovalnih institucij in oblikovalcev politik so se na posvetu osredotočili na vprašanje, kako lahko materiali postanejo eden ključnih vzvodov za prehod slovenskega gospodarstva od konkurenčnosti na podlagi stroškov h konkurenčnosti na podlagi znanja, inovacij in visoke dodane vrednosti ter kako lahko Slovenija svoje znanje, raziskovalne zmogljivosti in industrijske kompetence na področju materialov še bolje poveže z razvojnimi potrebami gospodarstva.

Marko Drobnič, predsednik Sveta SRIP MATPRO in predsednik uprave TALUM d.d. Kidričevo: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je ustvarilo številna uspešna partnerstva in dalo odlične rezultate. V strategiji pametne specializacije so bili materiali uvrščeni v eno od prednostnih področij, skozi raziskave in evalvacijo pa smo dokazali našo odličnost. Z utrjevanjem in nadgrajevanjem teh partnerstev je pred nami svetla prihodnost, saj smo premajhni, da se ne bi povezovali, izzivov pa je še veliko.”

Vesna Nahtigal, ki je bila več let koordinatorka SRIP-a MATPRO, se je navezala na gospodarski program Gospodarske zbornice Slovenije, Made in Slovenia 2035, kjer je med panoge z močno industrijo ter močnim znanjem, ki ustvarjajo priložnosti za preboj, uvrščena tudi industrija materialov in krožno gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: “Razvojno-inovacijska partnerstva so eden ključnih gradnikov uspešnega okolja, saj temeljijo na sistematičnem in dolgoročnem povezovanju znanja, razvojnih zmogljivostih in skupnih razvojnih usmeritvah, vendar mora pomembno vlogo odigrati tudi podpora države. SRIP-i – oziroma v prihodnje grozdi – morajo ostati platforme za konkretne razvojne projekte, inovacije in prenos znanja. Povezovanje je odprlo pot razvoju kompetenc in pilotnih centrov, projekti, verige vrednosti in zeleni proizvod so sooblikovali dvojni prehod, strateški materiali, lastna proizvodnja in nagrajene inovacije pa krepijo odpornost. Zato je nadvse pomembno, da ta dober potencial v prihodnje še nadgradimo.”

Napredni materiali so danes temelj številnih tehnologij, ki bodo oblikovale našo prihodnost, njihov razvoj pa je neposredno povezan s konkurenčnostjo gospodarstva, odpornostjo in tehnološko suverenostjo ne le Slovenije, ampak tudi Evrope, pravi Andrej Vastl, v. d. generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Slovenija ima na področju materialov pomembno prednost, ima kakovostne raziskovalne institucije in uspešna podjetja na mednarodni ravni. Potrebno pa je raziskovalne dosežke hitreje in učinkoviteje prenesti v industrijsko uporabo, nove tehnologije in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Zato je povezovanje znanosti in gospodarstva tudi ena pomembnih usmeritev ministrstva. Po njegovih besedah moramo v naslednjem obdobju narediti dodaten korak v smeri še večjega povezovanja deležnikov, kar pomeni več skupnih razvojno-raziskovalnih projektov, hitrejši prenos znanja, nove tehnologije in večjo vključenost slovenskih podjetij v evropske vrednostne verige. Slovenija lahko tekmuje s svojim znanjem, specializacijo, razvojnim sodelovanjem, kakovostjo in sposobnostjo povezovanja, naša skupna odgovornost pa je, da ta potencial pretvorimo v dolgoročno tehnološko neodvisnost in kakovostna delovna mesta. Pri tem je desetletno uspešno povezovanje SRIP-a MATPRO dobra popotnica za naprej.

Ključni dosežki SRIP-a v minulem obdobju so: povezava področij kovinskih in nekovinskih materialov (kovine, kovinsko-predelovalna industrija, jeklo, aluminij, livarstvo…), uspešni skupni projekti, kot so npr. Materiali in Tehnologije za Nove Aplikacije (MARTINA), Modeliranje termo-mehAnskega pRocesiranja aluminijevih zliTIn za vrhuNske izdelke (MARTIN) ter Doseganje Čistosti in lastnosti z MikRo Legiranjem Jekel (ČMRLJ), priprava razvojnih usmeritev na osnovi stanja in potenciala za razvoj, kadrovska analiza in načrt za razvoj novih kadrov ter priprava ambicioznih predlogov za skupne razvojne projekte (COMET) in centre (SIPCAST, SIPCOMAT). 

Med izzivi je prof. dr. Andrej Kržan (Kemijski inštitut, Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo) izpostavil vključitev razvojnih usmeritev v razpise vseh ravni in evalvacijske kriterije, redno in pravočasno objavljanje razpisov, vzpostavljanje skupnih razvojnih centrov, izpostavljen pa je bil tudi nujen razmislek pristojnih državnih institucij o načinu uporabe platforme SRIP. Uporaba materialov (v) prihodnosti se giblje v smeri večje uporabe materialov na globalnem nivoju, zato bodo trije prihodnji fokusi SRIP-a usmerjeni v energetsko učinkovitost in materialno neodvisnost, razvoj novih materialov in uporabo umetne inteligence ter prenos znanja. Predlagani cilji v naslednjem obdobju zajemajo povezavo vseh materialov, povezavo s krožnim gospodarstvom, zagotovitev umeščenosti v ukrepe in razvojno politiko.

Dr. Peter Cvahte, direktor strateškega razvoja, Impol 2000 d.d. ter predsednik Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije je podrobneje predstavil projekta MARTINA in MARTIN ter Slovenski pilotni center za napredne strjevalne tehnologije lahkih kovin (SIPCAST).

V prikazu znanj in kompetenc, ki bodo potrebna za razvoj naprednih materialov, digitalizacijo, trajnostne procese in uvajanje novih tehnologij, je Tina Kastelic (Kompetenca d.o.o.), predstavila novo, posodobljeno brošuro Kompetence za SRIP MATPRO, ki kompetenčne profile nadgrajuje in jih prilagaja sodobnim potrebam ter prihodnjim izzivom. Namenjena je podjetjem kot podlaga za kadrovske in razvojne odločitve, izobraževalne in raziskovalne institucije pa z njeno pomočjo lahko soustvarjajo ciljno usmerjena mikrodokazila. Uporabnikom brošura prinaša devet kompetenčnih profilov in šest vsebinskih svežnjev kompetenc.

Prihodnost pametne specializacije (S5+) je osvetlil Marko Hren (Ministrstvo za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj). Po njegovih besedah domen pametne specializacije ni potrebno bistveno menjati, so pa bili vsi SRIP-i vabljeni, da sporočijo spremembe na prednostnih področjih znotraj svojih domen po principu podjetniškega odkrivanja. Na nivoju EU se v priporočilih med drugim ohranja nadaljnja krepitev sodelovanja med znanostjo in gospodarstvom, pa tudi financiranje hubov, kot je SIPCAST, torej ima Slovenija z vidika Evropske komisije proste roke za nadaljnje financiranje grozdov, povezav, instrumentov za prenos znanja … Temeljita analiza vseh področij slovenske pametne specializacije v minulih desetih letih je pokazala, da je vseh 9 področij, vključno z materiali, ki celo nekoliko izstopajo, pokazalo rast ali vsaj enako stopnjo v vitalnosti, zato tudi ni razloga za spreminjanje sistema prioritet in grozdov, je pa za Slovenijo nujna politika grozdov. Pomembno je, da se v obdobju dveletnega “malega javnega razpisa” (ta seveda zaradi manjših finančnih sredstev, ki bodo na voljo, ne more nadomestiti politike grozdov), po katerem bo nastopil čas za Sklad za konkurenčnost, pripravijo dobri projekti. Predstavil je še časovnico, po kateri bo osnutek S5+ pripravljen za medresorsko obravnavo v sklopu priprav Nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov (NRPP).

V razpravi na okrogli mizi z naslovom Pozicioniranje materialov v gospodarskem razvoju Slovenije so sodelovali Jerica Vranc (direktorica, Kovis livarna d.o.o.), dr. Mojca Loncnar (koordinatorka projektov za trajnostni razvoj, SIJ Acroni d.o.o.), prof. dr. Jožef Medved (Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta, Oddelek za materiale in metalurgijo), prof. dr. Matjaž Godec (direktor, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije) in Tjaša Polc (koordinatorka SRIP-a MATPRO).

Razprava je pokazala, da je SRIP delujoč instrument povezovanja, v katerega je potrebno vlagati in graditi naprej, pri čemer bo pri novih grozdih pomemben tudi poslovni model. Razvoj potrebuje predvidljivo finančno in poslovno okolje tako za industrijo kot institucije znanja in hkrati hitro agilnost vseh ključnih deležnikov. Kompetence se spreminjajo, znanje je nujno vseživljenjsko dopolnjevati, pri čemer ne smemo pozabiti na analitično in kritično razmišljanje. Hkrati z razvojem novih materialov mora potekati tudi razvoj novih tehnologij. Vseh pet sogovornikov je izrazilo tudi podporo pilotnim centrom. Potrebujemo torej ekosisteme in partnerstva, da naše materiale ustrezno umestimo v verige vrednosti na evropskem nivoju, pa tudi na novih trgih ter celovito naslovimo en del dobavne verige.

Marko Drobnič: “Desetletno obdobje delovanja SRIP-a je pokazalo, da je področje industrije materialov visoko na zemljevidu najpomembnejših strateških področij v Evropi, pa tudi v Sloveniji. Ključno je, da potrebe po materialih rastejo, da bodo tako standardni kot napredni materiali sestavni del mnogih tehnologij, vprašanje pa je, ali bomo tudi v Sloveniji del te zgodbe ali ne. Vsekakor moramo biti ambiciozni, krepiti znanja in jih prenašati po celotni razvojno-raziskovalni vertikali z jasnim ciljem tržnega pozicioniranja in generiranja učinkov iz razvojnih aktivnosti. Država bo sistemsko podpirala te aktivnosti naprej, S5+ pa bo dala okvir za to, da se lahko aktivnosti nadaljujejo. Želimo si sistematične in kontinuirane podpore, samo s partnerstvom in povezovanjem pa smo lahko v relativno majhni ekonomiji uspešni.”

The post Posvet SRIP MATPRO 2026: Materiale bomo potrebovali. Jih bomo proizvajali sami ali kdo drug? first appeared on Media GZS.

Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji povezujejo domače dobavitelje, proizvodnjo, znanje, logistiko, trgovino in izvoz. Leta 2025 je 842 živilskih družb ustvarilo 3,7 milijarde evrov kosmatega donosa, 961 milijonov evrov dodane vrednosti ter zagotavljalo več kot 16.400 delovnih mest. Vsak izdelek, proizveden v Sloveniji, zato pomeni doma ustvarjeno vrednost, ohranjanje znanja in delovnih mest ter večjo zanesljivost preskrbe s hrano. Skupaj 286 kmetijskih družb, ki so zaposlovale skupaj 1.616 zaposlenih je ustvarilo skoraj 268 mio evrov prihodkov. Kmetijska podjetja so ustvarila skupaj 86,3 mio evrov dodane vrednosti ali 53.371 EUR na zaposlenega.

Inovacije se v panogi uresničujejo na številnih področjih tako pri razvoju varnih, kakovostnih in hranilno uravnoteženih živil, avtomatizaciji in digitalizaciji proizvodnje, zmanjševanju porabe energije in vode, preprečevanju izgub hrane, uporabi trajnostnejše embalaže ter boljšem izkoriščanju stranskih tokov. Napredne rešitve se pri tem dopolnjujejo s tradicionalnim znanjem in lokalnimi surovinami, kar podjetjem omogoča, da odgovarjajo na potrebe potrošnikov in hkrati varujejo naravne vire.

Tema Svetovnega dneva hrane 2026 opozarja, da inovacije niso le nove tehnologije. Vključujejo raziskave, izobraževanje, podjetništvo, premišljene javne politike, sodelovanje in prenos znanja. Njihov skupni cilj je trajnostni prehranski sistem, ki vsem omogoča dostop do zadostne, raznolike, varne in hranljive hrane, obenem pa je vključujoč, odporen in trajnosten.

Na GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij posebej izpostavljamo inovativnost pri mladih, saj že 18. let organiziramo tekmovanje Ecotrophelia Slovenija, ki je del širše pobude za spodbujanje inovacij v slovenskem živilskem sektorju in trajnostnih rešitev ter krepitve sodelovanja med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom. Prav sedaj v Parizu poteka evropsko tekmovanje Ecotrophelia Europe, na katerem sodeluje tudi zmagovalna ekipa iz Slovenije z izdelkom GIBAGO. Gre za ovseno kašo za hitro pripravo z okusom prekmurske gibanice, ki združuje tradicionalne slovenske okuse in sodobne prehranske navade.

Kmetijska in živilska podjetja se srečujejo tudi s številnimi izzivi, kjer velja izpostaviti težavno umeščanje objektov v prostor, izgubo kakovostnih kmetijskih zemljišč s pozidavami in zaraščanjem, nizko odpornostjo dobavne verige surovin, visoko uvozno odvisnostjo z mineralnim gnojili, semenskim materialom, embalažo in energenti.

Med aktualnimi izzivi so tudi visoke cene energentov, transporta, embalaže in stroškov dela. Nujna je izgradnja potrebne infrastrukture za zagotavljanje prehranske varnosti, kot so povečanje investicij v visoko tehnološke rastlinjake, posodobitve hlevov, predelovalnih obratov ter skladiščnih in distribucijskih kapacitet, ter prilagoditve na podnebne spremembe in dobrobit živali.

Živilska podjetja so vse bolj pod pritiskom, saj se prodajni prostor za njihove blagovne znamke na trgovskih policah v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Nujna je odprava nepoštenih trgovinskih praks, ki se pojavljajo pri trgovskih verigah v Sloveniji, ki proizvajalčeve blagovne znamke načrtno zamenjujejo z lastnimi trgovskimi znamkami.

Veliko sprememb prinašajo evropski predpisi, kot sta uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) in Uredba o plastiki za enkratno uporabo, aktualna pa ostaja tudi tema kavcijskega sistema. Novim pravilom se morajo podjetja prilagajati, zato iščejo načine za učinkovitejše poslovanje in optimizacijo procesov.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji dokazujejo, da lahko tudi v zahtevnih razmerah z znanjem, iznajdljivostjo in odgovornim vlaganjem razvijajo rešitve prihodnosti. Za pospešitev inovacij pa potrebujejo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, dostop do razvojnih in investicijskih sredstev, usposobljene kadre ter učinkovito povezovanje gospodarstva, znanosti in države.«

Zbornica zato poziva k sistemski podpori raziskavam in razvoju, investicijam v sodobne predelovalne obrate, energetsko učinkovite tehnologije, krožne rešitve, digitalizacijo ter razvoj kadrov. Le z dolgoročnimi vlaganji bo mogoče ohraniti konkurenčno proizvodnjo hrane v Sloveniji, okrepiti domače dobavne verige in potrošnikom tudi v prihodnje zagotavljati kakovostna in cenovno dostopna živila.

The post Kmetijska in živilska podjetja v Sloveniji so ključna za odpornejši, varnejši in bolj trajnosten prehranski sistem first appeared on Media GZS.

Nagrajenci Štajerske gospodarske odličnosti

• Velika podjetja: Perutnina Ptuj d.o.o.
• Srednje velika podjetja: VOC Ekologija d.o.o.
• Mikro in mala podjetja: Marovt Group d.o.o.
• Najperspektivnejše podjetje: Permat d.o.o.
• Štajerski zaposlovalec leta: Uniforest d.o.o.
• Priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji: Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave Elektro Maribor d.d.

Posebno mesto med letošnjimi priznanji ima nagrada za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji, ki jo Štajerska gospodarska zbornica podeljuje drugič. Gre za najvišje osebno priznanje zbornice, namenjeno posameznikom, ki s svojim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamujejo gospodarsko okolje. Letošnja prejemnica je Tatjana Vogrinec Burgar, predsednica uprave družbe Elektro Maribor.

Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije: »Prepričan sem, da moramo uspehe znati opaziti, jih izpostaviti in jih tudi javno priznati. Prepogosto govorimo o izzivih, premalokrat pa o ljudeh in podjetjih, ki s svojim znanjem, pogumom in vztrajnostjo ustvarjajo nova delovna mesta, razvijajo inovacije, osvajajo tuje trge ter gradijo blaginjo svojih lokalnih okolij. Prav zato so priznanja, kot je Štajerska gospodarska odličnost, pomembna. Ne nagrajujejo zgolj poslovnih rezultatov. Govorijo o odgovornosti, razvojni naravnanosti in o sposobnosti, da tudi v zahtevnih okoliščinah iščemo nove priložnosti.«

Prof. dr. Dean Korošak, rektor Univerze v Mariboru: »Nocojšnje nagrade razumem kot priznanje skupni zgodbi. Univerza ustvarja znanje in razvija ljudi, gospodarstvo ustvarja vrednost. Kjer se srečata, nastajajo novi izdelki, nova podjetja in nova delovna mesta. S ŠGZ nas povezuje dobro partnerstvo, in skupaj ga želimo razviti v stabilen, trajen model sodelovanja z zbornico kot mostom med univerzo in podjetji. To partnerstvo nam združuje razvojna vprašanja podjetij ter znanje, kadre in raziskovalno opremo univerze. Od posameznih projektov želimo skupaj stopiti do večletnih razvojnih programov, skupnih ekip, industrijskih doktoratov in skupnih vlaganj v razvoj. Odličnost, ki jo bo regija potrebovala v prihodnjih letih razumem kot odličnost, ki ostane doma. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija potrebuje razvojni preboj, in ta preboj bomo naredili tukaj, z ljudmi, ki tu živijo in delajo, s podjetji, kakršna so nocojšnji nominiranci, in z univerzo, ki raste skupaj z njimi. Na univerzi zato vzpostavljamo Razvojni forum UM, v katerem bodo gospodarstveniki sooblikovali razvoj univerze, in Univerzitetni center za umetno inteligenco, ki bo podjetjem odprl dostop do znanja in zmogljivosti umetne inteligence.«

Priznanja, ki jih podeljujeta Štajerska gospodarska zbornica in Regionalna gospodarska zbornica Celje, v sodelovanju s strateškim partnerjem Maribor24 in strokovnim partnerjem Forvis Mazars, izpostavljajo podjetja in posameznike, ki s svojimi dosežki, znanjem in razvojnimi usmeritvami pomembno sooblikujejo gospodarsko prihodnost regije.

Štajerska gospodarska odličnost ni zgolj pregled poslovnih rezultatov, temveč tudi priložnost za izpostavljanje podjetij, ki svojo konkurenčnost gradijo na znanju, inovativnosti, vlaganjih v razvoj in odgovornosti do zaposlenih ter širšega okolja. Projekt krepi prepoznavnost uspešnih gospodarskih zgodb, spodbuja povezovanje in izmenjavo dobrih praks ter poudarja pomen stabilnega in spodbudnega poslovnega okolja.

Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice: »Letošnji nagrajenci so vzor in dokaz, da tudi v zahtevnih gospodarskih razmerah znamo in zmoremo. Štajerska ima znanje, izkušnje in izjemno geografsko lego, vendar je naša največja prednost v ljudeh in podjetjih, ki znajo te potenciale povezati in pretvoriti v uspešne zgodbe. Ključ do nadaljnjega razvoja je prav v sinergiji med zaposlenimi in podjetji, ki temelji na zaupanju, sodelovanju in skupnih ciljih. Le tako bomo lahko dosegali višjo produktivnost, ustvarjali večjo dodano vrednost in krepili svojo konkurenčnost. V središču vsakega uspeha je človek, ki s svojim znanjem, ustvarjalnostjo in predanostjo ustvarja napredek. Podjetja pa za uspeh in nadaljnji razvoj potrebujejo spodbudne, stabilne in predvidljive pogoje poslovanja,«

Vir: Štajerska gospodarska zbornica

The post Štajerska gospodarska odličnost – Od znanja do odličnosti: Podeljena priznanja za izjemne gospodarske dosežke first appeared on Media GZS.

Projekt Pomursko podjetje leta, ki ga organizira Pomurska gospodarska zbornica skupaj z medijsko hišo Vestnik, je v desetih letih postal pomemben del promocije pomurskega gospodarstva. Njegovo poslanstvo ostaja jasno – prepoznati in nagraditi podjetniško odličnost, predstaviti uspešne poslovne zgodbe ter širši javnosti približati potencial in dosežke pomurskih podjetij.

Strokovna komisija je, tako kot vsako leto, po opredeljenih kriterijih določila zmagovalce po kategorijah, vezanih na velikost podjetja, bralci Vestnika pa so z glasovanjem določili podjetje, ki je najboljše po njihovem mnenju.

Kdo so zmagovalci?

• Veliko podjetje: Pomgrad iz Murske Sobote, ki sodi med vodilne gradbene holdinge v državi.
• Srednje veliko podjetje: Makoter s Cvena, pomemben proizvajalec polietilenske embalaže.
• Malo podjetje: SEMS iz Ljutomera, prepoznaven po mehanski in strojni obdelavi kovin.
• Naj… zaposlovalec v letu 2025: Murexin iz Puconcev, ki razvija in proizvaja gradbene materiale ter gradbeno kemijo.
• Izbor naj… pomursko podjetje po mnenju bralcev: Ride iz Murske Sobote, ki snuje kolesarska servisna stojala ter prodaja in servisira kolesa.

Zbrane sta nagovorila organizatorja dogodka, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, in Adriana Gašpar, direktorica Podjetja za informiranje. Strinjala sta se, da je Pomurje danes prostor poslovnih priložnosti, največjih naložb in perspektivnih delovnih mest. Vsaka naložba pa je priložnost za mladega človeka in setev za prihodnost Pomurja.

Slavnostni govornik je bil dr. Anže Logar, minister za gospodarstvo, delo in šport.

V sklopu dogodka je potekala tudi okrogla miza z nazivom Pomurje prihodnosti – potencial, ki ga je treba izkoristiti, na kateri so sodelovali Matjaž Pavlinjek, MBA, direktor Roto group, mag. Nena Dokuzov, sekretarka Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ter mag. Benjamin Jošar, predsednik uprave Triglav Investments.

Vir: Pomurska gospodarska zbornica

The post Izbrana najboljša pomurska podjetja first appeared on Media GZS.

Po treh letih stagnacije se letos krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti. Analitska služba GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo ponovno pridobiva razvojni zagon, pri čemer osrednjo vlogo igrajo investicije v gradbene objekte, transportno opremo, določene proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za 8 odstotkov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni indikatorji povpraševanja postopoma izboljšujejo.«

Ob tem opozarja, da v 2027 pričakuje stagnacijo celotnih investicij, saj zaključek večjih gradbenih projektov in višje obrestne mere ne bodo ugodno vplivali na gradbeno dinamiko.

V sektorju država naj bi letos delalo 4.000 več zaposlenih (zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, javna uprava in obramba), medtem ko naj bi v zasebnem sektorju upadlo za 5.000 (predelovalne dejavnosti, trgovina ipd.). Podobni trendi naj bi se nadaljevali v naslednjih dveh letih, vendar z manjšo intenziteto. Delež tujcev med delovno aktivnimi pa naj bi še naprej naraščal.

Gospodarska napoved za prihodnje leto sicer ostaja sorazmerno optimistična. Analitika GZS za leto 2027 napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač se bo sicer umirjala, vendar bo še naprej presegala pet odstotkov.

Pomembno tveganje predstavljajo predvsem višje cene energentov in surovin ter dražje zadolževanje podjetij. Posebej izpostavljena bodo energetsko intenzivna podjetja, ki za prihodnje leto še niso zakupila energentov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato je za podjetja pravočasno upravljanje energetskih tveganj pomembnejše kot kadarkoli prej.«

Med tveganji za nižjo gospodarsko rast GZS izpostavlja še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije, rast stroškov dela ter nejasne usmeritve ekonomske politike, ki niha med potrebo po javnofinančni konsolidaciji in predlogi za široko osnovano znižanje davkov. Na drugi strani bi lahko k višji gospodarski aktivnosti prispevali zmanjšanje geopolitičnih tveganj in odprava ozkih grl v pomorskem prometu zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na domačem trgu pa predvsem ugodnejša davčna politika. Tako bi znižanje dohodninske obremenitve, skladno z usmeritvami interventnega zakona, lahko spodbudilo potrošnjo gospodinjstev in dodatno izboljšalo razpoloženje potrošnikov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Na GZS podpiramo številne predloge v interventnem zakonu, še posebej uvedbo razvojne kapice. Številni drugi ukrepi blažijo rast cen za potrošnike in povečujejo motivacijo zaposlenih za ohranjanje delovne aktivnosti. Ravno zato bomo interventni zakon v referendumski kampanji aktivno podprli.«

Po sprejemu interventnega zakona gospodarstvo pričakuje sistematičen pristop k spremembam na ključnih področjih, ki bodo omogočila hitrejši razvoj podjetij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Med prioritetami je tako izpostavila hitrejšo presojo kompleksnih postopkov, kot so okoljevarstvena in gradbena dovoljenja, konkurenčne cene električne energije za velike poslovne porabnike ter posebne ukrepe, ki bodo namenjeni hitro-rastočim start-upom in scale-upom, kot so uvedba vitke družbe, ugodnejša obdavčitev opcij in implementacija Slovenske startup strategije. GZS sodeluje v Strateškem svetu za gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal :»Pričakujem, da bomo skupaj tudi z drugimi člani sveta čimprej oblikovali ukrepe in izboljšave poslovnega okolja, ki bodo imeli pozitiven učinek; nato pa da se skupaj z ministrstvi sistematično lotimo njihove implementacije. Vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona.«

V programu Made in Slovenia 2035 je GZS jasno predstavila strateške usmeritve za razvoj ključnih panog in ukrepe za bolj razvojno poslovno okolje: od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja, energetike, kadrov itd., s katerimi lahko dosežemo višjo gospodarsko rast in razvoj.

The post GZS: Gospodarska rast letos višja od pričakovanj, ključni motor ostajajo investicije first appeared on Media GZS.

Direktorica Štajerske gospodarske zbornice mag. Aleksandra Podgornik je poudarila, da gospodarska odličnost poleg poslovnih rezultatov vključuje tudi vlaganja v znanje, inovativnost, trajnostno naravnanost in odgovornost do zaposlenih ter okolja. Uvrstitev med nominirance pomeni priznanje delu podjetij in ljudi, ki stojijo za njihovimi dosežki.

Tomaž Benčina, direktor Regionalne gospodarske zbornice Celje, je poudaril pomen povezovanja obeh zbornic, ki podjetjem omogoča večjo prepoznavnost in krepi sodelovanje v regiji. »Dobri poslovni zgledi so spodbuda za nova partnerstva in skupne razvojne korake,« je izpostavil.

Robert Pritržnik iz družbe Forvis Mazars je predstavil metodologijo izbora in gospodarske trende, ki jih razkriva analiza podatkov o poslovanju podjetij.

Nominiranci Štajerske gospodarske odličnosti 2026

Najperspektivnejše podjetje

• Permat d.o.o., Šentjur
• MK Estate Invest d.o.o., Ptuj
• Strix eMotors d.o.o., Miklavž

Mikro in mala podjetja

• Marovt Group d.o.o., Stranice
• Strojnik d.o.o., Maribor
• Plana Group d.o.o., Maribor

Srednje velika podjetja

• Container d.o.o., Celje
• VOC Ekologija d.o.o., Celje
• VGP Drava Ptuj d.o.o., Ptuj

Velika podjetja

• Zlatarna Celje d.o.o.
• Zikas d.o.o.
• Perutnina Ptuj d.o.o.

Štajerski zaposlovalec leta

• Boxmark Leather d.o.o., Kidričevo
• Elektro Celje; Celje
• Elpro Križnič, Slovenska Bistrica
• Container d.o.o., Celje
• Uniforest d.o.o., Prebold

Priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji Štajerska gospodarska zbornica bo letos drugič podelila tudi priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v regiji. Gre za najvišje osebno priznanje zbornice, namenjeno vodilnim posameznikom, ki so z dolgoletnim
uspešnim vodenjem in razvojnimi odločitvami pomembno zaznamovali podjetje ter širše gospodarsko okolje. Ime letošnjega prejemnika bo razkrito na slavnostni podelitvi.

Slavnostna podelitev nagrad Štajerska gospodarska odličnost 2026 bo 15. oktobra 2026 v Hotelu Habakuk v Mariboru. Takrat bodo znani prejemniki nagrad v vseh kategorijah.

Vir: Štajerska gospodarska zbornica

The post Predstavljeni nominiranci za Štajersko gospodarsko odličnost 2026 first appeared on Media GZS.

V obdobju med junijem in avgustom 2026 (3-mesečno povprečje) je proizvodnja v predelovalni dejavnosti glede na enako obdobje predhodnega leta porasla za 3,6 %.

Pogled na dinamiko proizvodnje po oddelkih proizvodnih dejavnosti (podatki so originalni, saj prilagojeni za koledar niso na voljo) razkriva, da je bila med junijem in avgustom 2026, glede na enako obdobje v predhodnem letu, visoka rast prisotna v proizvodnji oblačil (+28,8 %). Sledi rast proizvodnje drugih strojev in naprav (za šestino), proizvodnje elektronskih in optičnih izdelkov (+14,3 %), proizvodnje motornih vozil, prikolic in polprikolic (+13,5 %), proizvodnje nekovinskih mineralnih izdelkov (+11,5 %) ter proizvodnje pijač in živil (oboje za desetino). S padcem proizvodnje so se soočile dejavnosti pridobivanja rudnin in kamnin (za četrtino), usnjarska industrija (-12,7 %) in tiskarstvo (za desetino). Vir: Statistični urad RS

Več informacij preberite na spletni strani Analitike GZS na povezavi.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Okrevanje industrijske proizvodnje first appeared on Media GZS.

Pet nominiranih slikanic, pet različnih ustvarjalnih svetov in pet srečanj besede s podobo

• Andreja Borin, Tina Volarič: Fina Jakobina (Založba Pivec)
• Patricija Peršolja, Daša Simčič: Rafaelova sreča (Založba Morfem)
• Anja Štefan, Alenka Sottler: Mala miš, ti loviš (Mladinska knjiga)
• Peter Svetina, Polona Lovšin: Otroci zapirajo vrata molče (Miš založba)
• Ambrož Kvartič, Marta Bartolj: Ptičji frizer (Miš založba)

Letos je na razpis prispelo 32 slikanic, žirija v sestavi prof. dr. Igor Saksida (predsednik), Marija Prelog, dr. Sabina Fras Popović, mag. Saša Urukalo in Sara Špelec je med prispelimi deli izbrala pet nominiranih slikanic.

Nagrada Kristine Brenkove spodbuja nastajanje kakovostnih izvirnih slovenskih slikanic ter branje in bralne navade. Slikanica je namreč poseben prostor ustvarjalnosti, v katerem se beseda in ilustracija povežeta v celoto ter otroku odpirata pot v svet knjig, likovne umetnosti in domišljije.

Slavnostna podelitev Nagrade Kristine Brenkove 2026 bo v četrtek, 22. oktobra 2026, ob 14. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije.

The post 32 slikanic, pet nominacij: znane so nominirane slikanice za Nagrado Kristine Brenkove 2026 first appeared on Media GZS.