Katja Pokeržnik, direktorica GZS – Koroške gospodarske zbornice, ki vodi projekt priznanj za inovacije GZS: »Inovacije so danes več kot razvoj novih izdelkov – so pogoj za produktivnost, preboj na tuje trge in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest. V obdobju povečane negotovosti in izrazitih geopolitičnih trenj postajajo ključne tudi za varnost in stabilnost družbe.«

Rdeča nit letošnjega projekta podelitev je ‘Inovacije ustvarjajo varno prihodnost’, ki v ospredje postavlja rešitve, ki s sodobnimi tehnologijami in novimi pristopi prispevajo k varnosti ljudi, prehranski ter kibernetski varnosti in večji odpornosti poslovnih sistemov.

Podeljevanje priznanj najbolj inovativnim ima na regionalni ravni že 30-letno tradicijo. V  Zasavju, kjer se je vse pričelo, tako beležijo zavidljivo obletnico. Ob tej obletnici pa so prav Zasavci letos tisti, ki so k skupni številki, prispevali največ inovacijskih predlogov. Na nacionalni ravni pa bo letošnja podelitev 24. po vrsti. V preteklih 23 letih je GZS v celotni Sloveniji nagradila prek 14.000 inovatorjev, več kot 4.000 inovacij, na nacionalni ravni pa je bilo v teh letih podeljenih 199 zlatih priznanj.

Prijave 2026 in naslednji koraki: regijska ocenjevanja ter podelitve priznanj

Na letošnji razpis GZS za inovacije je prispelo 235 inovacijskih predlogov, kar je odlična številka in jasen signal, da podjetja in drugi prijavitelji v Sloveniji aktivno iščejo nove rešitve ter jih uspešno prenašajo v prakso. Inovacijske predloge so lahko oddali podjetja, samostojni podjetniki, organizacije, posamezniki, raziskovalne inštitucije ter vzgojno-izobraževalne ustanove. Za prijavljenimi inovacijskimi predlogi stoji nekaj več kot 1400 inovatork, inovatorjev in inovacijskih ekip. V naslednjih tednih bodo potekala regijska ocenjevanja inovacij, v maju in juniju pa regijske podelitve priznanj.

Nacionalni sklepni dogodek: Dan inovativnosti 2026

Najbolje ocenjene inovacije na regijski ravni bodo kandidirale za priznanja na nacionalni ravni. Ta bodo podeljena na 24. Dnevu inovativnosti, ki bo 15. septembra 2026 na Brdu pri Kranju. V okviru dogodka bo v dopoldanskem času organizirana tudi strokovna konferenca.

Nacionalna partnerja podelitve inovacij sta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

Celostna podpora inovativnost

Na GZS inovativnost sicer podpiramo celostno – kot povezovalni člen med podjetji, raziskovalnimi organizacijami in državo ter kot vstopna točka v raziskovalno-inovacijski ekosistem. Poleg prepoznavanja in nagrajevanja najboljših inovacij s strateškim delovanjem na področjih raziskav, razvoja in inovacij, dostopa do financiranja, razvoja kadrov, digitalizacije in trajnosti gradimo usklajen podporni okvir za podjetja na celotni poti od ideje do trga.

Ključno vlogo pri tem imajo konkretni mehanizmi povezovanja znanosti in gospodarstva, kot sta pobuda »Iz laboratorija v posel« ter Inovacijsko zavezništvo IN-ZA, ki omogočata neposreden stik med podjetji in raziskovalci ter ustvarjata prostor za razvoj skupnih projektov. S tem aktivno zmanjšujemo kompleksnost inovacijskega sistema, podjetjem pomagamo do pravih partnerjev in spodbujamo nastanek konkretnih razvojnih rešitev.

Ob tem razvijamo tudi naprednejše podporne storitve, usmerjene v dolgoročno krepitev inovacijske sposobnosti podjetij – od diagnostičnih pristopov do strukturirane podpore pri razvoju in uvajanju inovacij. Cilj ni le spodbujanje posameznih inovacij, temveč vzpostavitev okolja, v katerem inoviranje postaja sistematičen, ponovljiv in strateško voden proces.

The post Inovacije kot ključ konkurenčnosti: na razpis za priznanja GZS na regionalni ravni skupaj prijeli 235 inovacijskih predlogov first appeared on Media GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Če želimo slediti razvoju naprednejših držav EU, si ne moremo več privoščiti dolgotrajnih in nepreglednih postopkov, ki dušijo investicije.«

Predlog uredbe COM(2025) 984 prinaša racionalizacijo, digitalizacijo in boljšo usklajenost postopkov presoje vplivov na okolje. Po naši oceni so to nujni koraki za izboljšanje poslovnega okolja, saj so postopki v Sloveniji še vedno pogosto zapleteni in dolgotrajni.

Preveč previdnosti pomeni ohranjanje sedanjega stanja

Opozarjamo, da je slovensko stališče do predloga v ključnih segmentih – zlasti pri določanju rokov, digitalizaciji postopkov, uvedbi enotne kontaktne točke (SPOC) ter koordinaciji med posameznimi presojami – preveč zadržano.

Poudarjamo, da so jasni roki in procesna disciplina bistveni za učinkovite postopke. Po našem mnenju sklicevanje države, da so predlagani roki nerealni, ohranja sedanjo nepredvidljivost, zaradi katere investitorji in drugi deležniki težje načrtujejo projekte.

Zato gospodarstvo – enako kot Evropska komisija – podpira enoten in časovno opredeljen okvir za izvajanje okoljskih presoj.

Enotna kontaktna točka kot nujen korak

Odločno podpiramo uvedbo enotne kontaktne točke (SPOC), ki mora biti obvezna in delovati kot osrednji koordinator postopkov, ne kot dodatna administrativna plast. Današnja razdrobljenost pristojnosti namreč povzroča zastoje in nepreglednost. Usklajevanje različnih presoj ne pomeni posega v njihovo vsebino, temveč boljše procesno vodenje: usklajene korake, odpravo podvajanj in časovno sinhroniziran postopek.

Roki in digitalizacija kot temelj učinkovitosti

Podpiramo strogo določene roke z možnostjo izjemnih, jasno utemeljenih in časovno omejenih podaljšanj le v posebej kompleksnih primerih. Digitalizacijo razumemo kot ključni pogoj za večjo preglednost, sledljivost in odgovornost v postopkih – ne le kot tehnično nadgradnjo. Podpira postopno uvajanje rešitev, ne pa splošnih odlogov.

Manj bremen za podjetja, večja učinkovitost postopkov

Izvršni direktor GZS Marko Djinović: »Podpiramo razbremenitev mikro, malih in srednjih podjetij (MSP) ter predlagamo konkretne izboljšave, kot so združevanje postopkov po načelu ‘ena vloga – ena odločba’, uvedba registra primerljivih odločitev in boljši nadzor nad vodenjem postopkov. Izpostavljamo tudi potrebo po omejevanju zlorab procesnih pravic, večji zgodnji transparentnosti ter uvedbi skrbnika zadeve za učinkovitejše vodenje.«

Poziv državi: izkoristimo evropsko priložnost

Menimo, da bi morala Slovenija predlog uredbe izkoristiti kot priložnost za pospešitev razvoja in dohitevanje najbolj učinkovitih držav članic EU. Poudarja, da bi morali pomisleki države voditi v vsebinske izboljšave, ne pa v zaviranje ključnih rešitev.

Zato pozivamo k aktivni podpori prizadevanjem Evropske komisije, pripravi nacionalnega akcijskega načrta, krepitvi kadrov ter pospešeni digitalizaciji. Le tako bo mogoče zagotoviti bolj predvidljivo in učinkovito investicijsko okolje, kar je pomembno za uspešen zeleni prehod in dolgoročni razvoj Slovenije.

Stališče je na povezavi

The post Slovenija naj aktivno podpre pospešitev okoljskih presoj v okviru evropskega okoljskega omnibusa first appeared on Media GZS.

Več na povezavi Analitike GZS.

The post Izpod peresa glavnega ekonomista GZS: Tehnologija vleče Kitajsko naprej first appeared on Media GZS.

Takojšnji protikrizni ukrepi na področju energetike, namenjeni obvladovanju stroškov in zagotavljanju stabilnih pogojev za poslovanje

Na področju energetike reprezentativne delodajalske organizacije predlagamo zamejitev cen energije za gospodarstvo (tudi kapico na ceno električne energije) in nižjo obdavčitev energentov. Kot nujno izpostavljamo takojšnje izvajanje Zakona o vzpodbujanju konkurenčnosti in razogljičenju elektro intenzivnih podjetij (ZSKREP), razširitev nadomestil za posredne stroške emisij toplogrednih plinov, spodbude za samooskrbo ter podporo naložbam v obnovljive vire in učinkovito rabo energije; pri gorivih fleksibilnejši model oblikovanja cen, pri zemeljskem plinu in gorivih pa konkurenčno oblikovanje dajatev ter interventne ukrepe pomoči podjetjem.

Kratkoročni ukrepi

Med kratkoročnimi ukrepi izpostavljamo krepitev prehranske varnosti, učinkovitejši javni sektor ter stalne krizne sheme. Kot ključno navajamo razbremenitev stroškov dela, skrajšanje bremena delodajalca pri bolniški odsotnosti, večjo predvidljivost minimalne plače, bolj prožno delovnopravno ureditev, odpravo administrativnih ovir, razumen zeleni prehod ter pohitritev in olajšanje postopkov za zaposlovanje tujcev ter prilagoditev pogojev za koriščenje državne pomoči v krizah.

Srednjeročni ukrepi

Med srednjeročnimi ukrepi reprezentativne delodajalske organizacije predlagamo uvedbo socialne (razvojne) kapice na prispevke ter znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 %. Izpostavljamo še stabilno davčno okolje (ključni zakoni naj ostanejo nespremenjeni 3–5 let), učinkovitejše sodne postopke, hitrejše zaposlovanje tujcev, več podpore raziskavam in razvoju in digitalizaciji ter nadaljnjo debirokratizacijo.

Dolgoročni ukrepi

Dolgoročno zagovarjamo oblikovanje razvojne strategije Slovenije za dvig konkurenčnosti, vključno s privabljanjem talentov in bolj spodbudnim davčnim okoljem. Hkrati izpostavljamo potrebo po sistematični krepitvi prehranske, digitalne, energetske, obrambne ter surovinsko-materialne varnosti.

Delodajalske organizacije pričakujemo, da bodo predlagani ukrepi ustrezno obravnavani pri oblikovanju koalicijskih zavez in programa dela nove vlade. Ob tem poudarjajo pomen ponovne krepitve dialoga med socialnimi partnerji ter vključujoče obravnave ključnih ekonomskih in socialnih vprašanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Izpostavljamo, da gospodarstvo potrebuje hitro ukrepanje, jasna pravila in stabilne pogoje za vlaganja, inovacije in nova delovna mesta.

The post Reprezentativne delodajalske organizacije pozivamo k takojšnjim ukrepom za konkurenčno gospodarstvo: protikrizni ukrepi na področju energetike, razbremenitve in manj birokracije first appeared on Media GZS.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Glede na trenutne geostrateške izzive je energetsko intenzivna industrija med najbolj izpostavljenimi pri ohranjanju konkurenčnosti. Zdaj, ko je odobritev iz Bruslja pridobljena, je izvedba sheme v slovenskih rokah.  Ključno je, da vlada sedaj brez odlašanja izvede še zadnje izvedbene korake.«

Že lani smo se zavzemali za čimprejšnje oblikovanje mehanizma za izboljšanje cenovne konkurenčnosti energetsko intenzivnih dejavnosti. Zaradi aktualnih geostrateških razmer je razlogov za čimprejšnjo vzpostavitev mehanizma, ki ga predvideva ZSKREP, še več.

Vesna Nahtigal: »Delna subvencija cene električne energije je nujen korak k stabilnejšemu in bolj predvidljivemu poslovnemu okolju za podjetja z visoko porabo električne energije, ki so v zadnjih letih zaradi visokih cen izgubila del konkurenčnosti na evropskem in svetovnem trgu. S tem ukrepom bo Slovenija sledila dobri praksi drugih držav članic EU, ki že izvajajo podobne sheme pomoči. Evropska komisija je podobne sheme včeraj potrdila tudi Nemčiji in Bolgariji.«

Upravičenci in ključna pravila sheme

Zakon predvideva znižanje stroškov električne energije ob hkratni zavezi za naložbe v razogljičenje: prejemniki pomoči morajo vsaj polovico prejetih sredstev investirati v razogljičenje, obnovljive vire in energetsko učinkovitost.

Upravičena bodo podjetja, katerih letna poraba električne energije presega 15 GWh, ki so več kot 5-odstotno energetsko intenzivna, imajo vzpostavljen sistem upravljanja z energijo ter ustrezajo najbolj kritičnim dejavnostim glede izvozne naravnanosti in elektro intenzivnosti po CISAF smernicah. Subvencija se lahko dodeli za največ polovico porabljene električne energije, spodbuda na enoto porabljene energije pa ne sme presegati polovice referenčne tržne cene pasovne električne energije za posamezno leto.

Višino spodbude in obseg razpoložljivih sredstev za posamezno leto določi Vlada. Po dogovoru GZS pričakuje približno 30 milijonov evrov letno oziroma okoli 100 milijonov evrov v treh letih. Sredstva naj bi zagotavljala oba državna stebra proizvodnje električne energije: Holding Slovenske elektrarne in GEN energija.

The post Evropska komisija potrdila državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem – Pozivamo k čimprejšnjemu začetku izvajanja pomoči first appeared on Media GZS.

Z Združenjem mesne industrije panoga dobiva močnega zastopnika interesov mesno-predelovalne dejavnosti, saj združenje ob ustanovitvi povezuje skupaj 15 podjetij iz sektorjev belega in rdečega mesa. Cilji združenja so povezovanje in združevanje na področju dejavnosti predelave mesa, oblikovanje stališč in zastopanje interesov članov pri sprejemanju zakonodaje, zbiranje, obdelovanje in posredovanje informacij, izmenjave dobrih praks, promocija dejavnosti združenja in članov združenja, organizacija dogodkov, izobraževanj in usposabljanj, spremljanje stanja in predlaganje ukrepov za nadaljnji razvoj stroke, spodbujanje razvoja in konkurenčnosti ter sodelovanje z drugimi sorodnimi združenji, organizacijami doma in v tujini.

Združenje v letošnjem letu naslavlja izzive nizke konkurenčnosti in nizke dodane vrednosti v panogi, kjer si bo skozi svoje delo prizadevalo dvigniti konkurenčnost sektorja in zagotoviti, da bodo mesno-predelovalna podjetja v čim večji meri upravičena do potrebnih investicijskih podpor. Prizadevalo si bo mesno-predelovalnim podjetjem odpreti možnosti za večjo prodajo mesa in mesnih izdelkov v različnih kanalih. Z načrtovanimi aktivnostmi pa okrepiti ugled in pomen sektorja med strokovno in širšo javnostjo.

V združenje se lahko včlanijo vsi, ki se ukvarjajo z dejavnostjo predelave mesa in so člani GZS in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij.

The post Ustanovljeno Združenje mesne industrije v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij first appeared on Media GZS.

V ospredju so vprašanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, vpliva energetske krize, visokih stroškov dela, počasnih postopkov in drugih ovir, ki podjetjem otežujejo poslovanje. Pogovor se osredotoča na konkretne protikrizne in prioritetne ukrepe, ki bi jih bilo treba sprejeti takoj, pa tudi na nujne srednjeročne reforme za bolj predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje.

Dotaknemo se tudi širše razvojne slike: zakaj Slovenija potrebuje jasen nacionalni načrt razvoja gospodarstva do leta 2035 in kako GZS s konkretnimi predlogi sodeluje v dialogu z odločevalci.

The post Izzivi gospodarstva: kaj pričakujemo od nove vlade — GZS Podkasti: Ozadja #20 first appeared on Media GZS.

Slovensko gospodarstvo je v zadnjih treh letih utrpelo padce pri vseh pomembnih kazalcih. Opozarjamo, da je tudi zaradi razmer v svetu in nevarnosti dlje trajajoče krize nujno, da v Sloveniji ta trend razvoja gospodarstva obrnemo navzgor.

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS: »Če bomo okrepili gospodarstvo, bomo v Sloveniji lažje ohranili javno zdravstvo, šolstvo, vlaganja v infrastrukturo ter poskrbeti za najstarejše in socialno šibke.«

»Vesna Nahtigal o interventnem zakonu:

Predlog interventnega zakona pozdravljamo kot prvi korak v pravo smer. Daje jasno sporočilo, da spreminjamo smer razvoja Slovenije – od dodatnega davčnega in administrativnega obremenjevanja gremo k postopni razbremenitvi gospodarstva in državljanov. Takšen premik je nujen in pravočasen, saj je imela Slovenija po podatkih Eurostata lani med največjimi povečanje stroškov dela v EU.«

Na GZS pozdravljamo uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke, saj podjetjem omogoča ustrezno nagrajevanje najbolj usposobljenih strokovnjakov in zmanjšuje odhajanje kadrov v tujino. S tem bo prispevala tudi k ustvarjanju višje dodane vrednosti ter novih delovnih mest. Gre za preizkušen ukrep, uvedeni ga ima že dve tretjini držav srednje Evrope. 7.500 EUR je lahko prvi korak, na GZS predlagamo, da moramo nato postopno do leta 2030 to mejo spustiti na 6.000 EUR. Pozitivne so tudi spremembe ureditve normirancev in uvedba mikro s.p. z namenom razbremenitve manjših podjetij in kmetov, pri čemer je treba paziti, da ne bi prihajalo do nadomeščanja rednih zaposlitev s samozaposlitvijo. Seveda pa bo v naslednjih korakih potrebna celovita prenova statusa normirancev.

Pomemben ukrep je tudi možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu, ki spodbuja tiste starejše, ki želijo in zmorejo delati dlje, ter pomaga pri pomanjkanju delovne sile. Paziti pa bo treba, da se s tem ne bo ustvarila previsoka razlika med dohodki mladih in starejših zaposlenih. Na GZS pozdravljamo tudi predlog znižanja DDV na energente in razume smiselnost znižanja DDV tudi na določene prehranske izdelke, kar bo pomagalo predvsem gospodinjstvom. Pri prehranskih izdelkih je smiselno razmisliti, ali to uvesti, ko bo prišlo do dviga cen hrane nad razumne ravni, in za kakšno število izdelkov.

Druga faza ukrepov v naslednjem koraku

Na GZS razumemo, da ta predlog zakona seveda ne more vključevati vseh potrebnih ukrepov za razvojni preboj celotnega gospodarstva. Zato pozivamo politiko, da v prvih šestih mesecih nova vlada sprejme nadaljnje korake k davčni razbremenitvi (med drugim ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu, začetek postopnega zniževanja DDPO do 15 % do leta 2030, ničelno stopnjo za start-upe v prvih petih letih ter ugodnejšo obdavčitev za napotene delavce). Hkrati predlagamo znižanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma (s 30 na 20 dni), pohitritev zaposlovanja kadrov iz tujine ter pospešitev digitalizacije podjetij, predvsem MSP.

V prvih dveh letih novega mandata predlagamo izvedbo celovitejše davčne reforme, vključno s postopno nadgradnjo razvojne kapice do 6.000 EUR do leta 2030, enostavnejšimi olajšavami in ugodnejšim DDPO za manjša podjetja. Ključna je tudi pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj ter umeščanja v prostor, nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma, učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam ter vključitev računalništva in umetne inteligence v izobraževalni sistem. Ob tem je nujno povečati predvidljivost in konkurenčnost stroškov dela.

Poudarjamo, da mora vlada že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom začeti pripravljati Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Pri tem je program GZS Made in Slovenia 2035 lahko dobra osnova za dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij.

Socialni dialog: vloga ESS in odprta strokovna razprava

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, je izpostavil nujnost socialnega dialoga.

»Čeprav gre za poslanski zakon, je prav, da ga obravnava tudi Ekonomsko-socialni svet. Ne sme biti ‘tabu tem’, kot so jih navedli nekateri sindikalisti, o katerih dialog med socialnima partnerjema in vlado ne bi potekal. Glede razvojne kapice in načina določanja minimalne plače bomo lahko le z odprto in strokovno argumentirano razpravo našli rešitve, ki bodo dolgoročno v korist zaposlenih, podjetij in celotne Slovenije. Nikakor pa ne drži, da želimo ukiniti plačilo prevoza na delo, malice ipd.«

The post Interventni zakon je prvi korak k razbremenjevanju, a za razvojni preboj Slovenije bodo potrebni nadaljnji ukrepi first appeared on Media GZS.

Kaj smo z našimi aktivnostmi v lanskem letu dosegli?

Socialni dialog

• Določitev minimalne plače za leto 2025 v skladu s pričakovanji delodajalcev – dvig samo s stopnjo inflacije
• Omilitev zahtev za delodajalce na področju evidenc delovnega časa
• Blažji pogoji za prihod visokokvalificirane tuje delovne sile
• Podaljšanje obsega začasnega in občasnega dela upokojencev na 85 ur mesečno in možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo v okviru sprejete novele Zakona o urejanju trga dela
• Sprejem zakona in aktivacija trajne sheme skrajšanega delovnega časa – delno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas za dejavnosti, ki so bile po analizi UMAR in po mnenju ZRSZ opredeljene kot rizične glede zmožnosti poslovanja
• Sprejem pokojninske reforme brez dodatnih bremen za podjetja
• Okrepitev nadzora za preprečevanje zlorab bolniškega staleža
• Sklenitev aneksov k 11 kolektivnim pogodbam dejavnosti
• Obnovljen socialni dialog na 2 dejavnostih

Regulativa in politike

• EUDR: ‘stop the clock’: začetek dialoga o vsebinskih poenostavitvah
• ‘Stop the clock’ trajnostnega poročanja in skrbnega pregleda na področju trajnosti (CSRD in CS3D) ter preprečitev dodatnih obveznosti (‘gold plating’) za slovenska podjetja; povečanje vstopnih pragov glede velikosti podjetij za poročanje, s čimer se je občutno zmanjšalo število zavezancev za poročanje.
• Poenostavitve in izboljšave v “Načrtu za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju”
• Obvezna uporaba e-računov v poslovanju med podjetji po Zakonu o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov
• Uvedba predmeta Informatika in digitalne tehnologije v 7. razred, uvedba mikrodokazil za pridobitev določenih kompetenc v visokem šolstvu
• Izboljšanje zakonodajnega okvira na področju plačilnih sistemov in storitev – odprava določenih ovir pri odpiranju čezmejnih bančnih računov za podjetja
• Uvedba strožjih varovalk proti zlorabam kolektivnih tožb, zlasti z vidika zaščite podjetij pred neutemeljenimi in nesorazmernimi postopki

Okolje, podnebje in energija

• Vzpostavitev Slovenskega centra za krožno gospodarstvo, kjer je GZS vodilni partner
• Podnebni zakon: ohranitev subvencij za fosilna goriva
• ‘Stop the clock’ Uredbe za baterije – zamik začetka izpolnjevanja obveznosti za 2 leti za poročanje o skrbnem pregledu
• Omrežnine: doseženi popravki sistema, ki bodo prinesli manjše izboljšave za manjše poslovne odjemalce

Strateški razvoj in internacionalizacija

• Vzpostavitev Zavezništva za dvojno rabo na podlagi podpisanega Memoranduma o sodelovanju med GZS in TECES
• Vzpostavitev Kompetenčnega centra za umetno inteligenco z GZS kot vodilnim partnerjem
• Vplivanje na oblikovanje Večletnega finančnega okvira EK 2028-2034 za večji učinek v gospodarstvu
• Vzpostavitev platforme ‘Iz laboratorija v posel’ – povezovanje podjetij z raziskovalnimi organizacijami
• Sooblikovanje instrumenta inovacijskega vavčerja v sodelovanju z MVZI in ARIS, ki bo lansiran v 2026
• Krepitev kompetenc članov GZS za partnersko povezovanje na globalnih trgih

The post UO GZS o aktivnostih in dosežkih GZS v lanskem letu first appeared on Media GZS.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Shema skrajšanega delovnega časa je namenjena temu, da podjetja v začasnih in nepredvidljivih okoliščinah ohranijo zaposlene in znanje. Zaradi aktualnega dogajanja, povezanega z vojno na Bližnjem vzhodu, je del lesne industrije izpostavljen velikemu padcu proizvodnje in prodaje. Število zaposlenih se znižuje. Predlagamo, da se seznam upravičenih dejavnosti uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa zato nujno razširi tudi na lesno industrijo. V Avstriji je pristojno ministrstvo podjetjem iz te dejavnosti možnost sofinanciranja skrajšanega delovnega časa že odobrilo.«

Industrijska proizvodnja v dejavnosti C16 se je v obdobju 2021–2025 v povprečju zmanjševala za 3,9 % na leto. Zaradi zalivske krize in s tem povezanega izpada prometa s kupci iz zalivskih držav, ki so bili pomembni odjemalci premijske hlodovine in obdelanega lesa, so se razmere v dejavnosti izrazito poslabšale. V prvih dveh mesecih leta 2026 je bila medletno nižja za 5,9 %, kar pomeni poglobitev padca. Število delovno aktivnih v lesni industriji (brez proizvodnje pohištva) se že od oktobra 2022 (približno 9.000) zmanjšuje. Januarja 2026 je padlo pod 8.200, kar kaže na pritisk zaradi pomanjkanja surovine in novih naročil. Prodaja se je v prvih dveh mesecih leta 2026 skrčila za 2,1 %; na tujih trgih je upadla kar za 8,6 %. Večina družb v dejavnosti je malih in srednje velikih, pri čemer nobena ne presega 100 mio EUR prodaje.

Koristnost sheme skrajšanega delovnega časa, pri čigar vzpostavitvi smo aktivno sodelovali s predlogi rešitev, se v praksi že potrjuje. Ukrep namreč podjetjem pomaga premostiti začasne motnje v poslovanju ter ohraniti znanje, kadre in delovna mesta. Po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z začetka aprila je bilo izplačanih že približno 205.000 EUR delnega povračila nadomestila plače, s čimer je bilo podprtih več kot 1.600 delovnih mest.

The post Predlagali smo razširitev uporabe ukrepa skrajšanega delovnega časa tudi na lesno industrijo (brez pohištva) first appeared on Media GZS.