Predsednik GZS Tibor Šimonka je po seji ESS izpostavil: »Pričakujemo, da se bo socialni dialog ponovno vzpostavil kot prostor za oblikovanje razvojnih, gospodarskih in socialnih rešitev države. Slovenija potrebuje širši družbeni in politični konsenz o ključnih razvojnih usmeritvah, ki pa morajo biti podprte s strokovno argumentacijo in razumevanjem, kaj to dolgoročno pomeni tako za podjetja kot zaposlene, javne finance in ne nazadnje kakovost življenja ljudi. Poudaril bi, da uspešno gospodarstvo na eni strani in socialna varnost in kakovost življenja ljudi na drugi strani hodita z roko v roki.«

GZS pozdravlja zaveze v koalicijski pogodbi in današnje izjave predstavnikov vlade na seji Ekonomsko-socialnega sveta, da bodo delodajalci in sindikati v pripravo zakonodajnih rešitev vključeni že v zgodnjih fazah njihovega nastajanja ter da ESS ne bo zgolj prostor seznanjanja z že pripravljenimi zakonskimi predlogi. Prav zgodnje in vsebinsko vključevanje socialnih partnerjev je ključno za pripravo kakovostnih, strokovno utemeljenih in širše usklajenih rešitev. GZS zato od nove vlade pričakuje odprt, pravočasen in transparenten socialni dialog ter zakonodajne predloge, ki bodo temeljili na skrbni presoji njihovih učinkov na dolgoročno konkurenčnost gospodarstva, stroške poslovanja, investicijsko sposobnost podjetij in delovna mesta.

Ključ do uspešnega socialnega dialoga ni zgolj pravočasna obravnava zakonodajnih predlogov, temveč njihovo dejansko sooblikovanje. ESS mora biti prostor, kjer se argumenti soočijo že v fazi priprave rešitev in ne šele tik pred njihovim sprejemom.

GZS bo tudi v novem mandatu socialnega dialoga aktivno in konstruktivno sodelovala z znanjem, podatki in konkretnimi izkušnjami podjetij v vseh gospodarskih panogah in regijah ter prispevala konkretne predloge rešitev. GZS ob tem poudarja, da so gospodarstvo in podjetniki skupaj s strokovnjaki že oblikovali predloge za prihodnji desetletni gospodarski razvoj Slovenije v programu »Made in Slovenia 2035«, ki je lahko dobra podlaga za oblikovanje ukrepov in rešitev.

Predstavniki GZS so danes med drugim opozorili, da se Slovenija z razvojnega vidika ne premika dovolj hitro. V mednarodnih primerjavah na področjih konkurenčnosti, poslovnega okolja, produktivnosti, inovativnosti in digitalizacije ne napreduje v primerjavi z drugimi razvitimi državami. Tudi domače institucije, med njimi UMAR, in drugi slovenski strokovnjaki opozarjajo, da sedanji model zagotavljanja kakovosti življenja dolgoročno ne bo vzdržen, če država ne bo odločneje podprla razvoja, povečala učinkovitosti javne porabe ter zmanjšala obremenitve prebivalstva in gospodarstva.

Čas je za spremembe poslovnega okolja, ki bodo omogočile hitrejši razvoj gospodarstva in vseh regij Slovenije. Politične rešitve in spremembe pa bodo sprejemljive in izvedljive le, če jih bomo oblikovali skupaj, v dialogu z dovolj širokim soglasjem med vlado, delodajalci in sindikati.

Uspešno gospodarstvo in socialna varnost nista nasprotji, temveč se medsebojno dopolnjujeta. Brez konkurenčnih in uspešnih podjetij ni investicij in nadaljnjega razvoja, posledično ni stabilnih delovnih mest, višjih plač in zadovoljnih zaposlenih, predvsem pa je tudi manj javnih virov za kakovostne storitve države in socialno varnost.

The post GZS: Ekonomsko-socialni svet mora postati prostor dialoga o ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije first appeared on Media GZS.

Shema bo veljala od 20. julija 2026 do 20. januarja 2027, njen namen pa je ohranitev delovnih mest v dejavnostih, ki jih je prizadel začasen upad naročil in razpoložljivega dela zaradi zunanjih gospodarskih okoliščin, na katere delodajalci niso mogli vplivati.

Katera podjetja lahko uveljavljajo ukrep?

Sklep vlade zajema deset predelovalnih dejavnosti:

• proizvodnjo tekstilij,
• proizvodnjo usnja,
• obdelavo in predelavo lesa,
• proizvodnjo papirja in izdelkov iz papirja,
• tiskarstvo,
• proizvodnjo kemikalij,
• proizvodnjo kovin,
• proizvodnjo kovinskih izdelkov,
• proizvodnjo električnih naprav,
• proizvodnjo pohištva.

Po ocenah ministrstva za gospodarstvo, delo in šport bo ukrep prispeval k ohranitvi približno 1.900 delovnih mest.

Kdaj so delodajalci upravičeni do sheme pomoči?

Do delnega povračila nadomestila plače so upravičeni delodajalci, ki zaradi začasnega poslabšanja razmer najmanj 30 odstotkom zaposlenim mesečno ne morejo zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela. Ukrep je namenjen pravnim in fizičnim osebam, vpisanim v Poslovni register Slovenije, ter fizičnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in so vpisane v Register kmetijskih gospodarstev. Delodajalec ob vložitvi vloge ne sme biti v stečajnem ali likvidacijskem postopku ter mora imeti poravnane davčne in druge zakonsko določene obveznosti.

Delodajalci lahko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom za od 5 do 20 ur tedensko, za preostali del delovnega časa pa jih delno napotijo na začasno čakanje na delo.

Kolikšen del plače država povrne delodajalcu?

Država delodajalcu povrne 60 % izplačanega bruto nadomestila plače za čas, ko zaposleni ne opravlja dela.

Obveznosti delodajalca

Pred uvedbo skrajšanega delovnega časa se mora delodajalec posvetovati s sindikatom oziroma svetom delavcev (če deluje pri delodajalcu) ter izdati pisno odredbo zaposlenim. V času prejemanja subvencije mora redno izplačevati plače in nadomestila, voditi evidenco delovnega časa ter v obdobju prejemanja sredstev in še en mesec po njegovem izteku ne sme odpuščati delavcev iz poslovnega razloga, prav tako pa ne sme odrejati nadurnega dela ali neenakomerno razporediti oz. začasno prerazporediti delovnega časa, če bi to delo lahko opravili zaposleni z odrejenim skrajšanim delovnim časom.

Kje in kako delodajalec uveljavlja pomoč?

Delno povračilo izplačanega nadomestila plače uveljavljajo delodajalci pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

Za uveljavitev delnega povračila nadomestila plače mora delodajalec vložiti vlogo v elektronski obliki pri ZRSZ, na Portalu za delodajalce, v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom.

Kaj ukrep pomeni za zaposlene?

Zaposleni ohranijo vse pravice iz delovnega razmerja, kot če bi delali polni delovni čas. Za čas opravljenega dela prejmejo plačo, za čas, ko zaradi skrajšanega delovnega časa ne delajo, pa nadomestilo v višini 80 % njihove povprečne mesečne plače, pri čemer nadomestilo ne sme biti nižje od sorazmernega dela minimalne plače, glede na delo s polnim oz. skrajšanim delovnim časom. Delavec se mora v petih delovnih dneh po vročitvi pisne odredbe, prijaviti v evidenco Zavoda RS za zaposlovanje in ima v času vključitve v shemo tudi pravico ter dolžnost vključevanja v usposabljanja in izobraževanja zavoda.

Pomemben dosežek GZS za gospodarstvo

GZS je v dialogu z vlado in pristojnimi ministrstvi večkrat opozorila na potrebo po nadaljevanju tega ukrepa in pripravila, tudi s strokovno študijo, podkrepljene argumente za podaljšanje ukrepa. Številna podjetja v predelovalnih dejavnostih namreč še vedno občutijo posledice ohlajanja evropskega gospodarstva in zmanjšanega povpraševanja ter naročil.

Ponovna aktivacija sheme predstavlja pomemben dosežek za slovensko gospodarstvo in člane GZS, saj podjetjem omogoča, da tudi v obdobju začasnega upada poslovanja ohranijo ključne kadre in se ob izboljšanju razmer hitreje vrnejo na običajen obseg poslovanja. S tem ohranjajo zaposlenost, proizvodne zmogljivosti in konkurenčnost v obdobju začasnih tržnih nihanj.

The post Vlada na predlog GZS ponovno aktivirala shemo subvencioniranega skrajšanega delovnega časa first appeared on Media GZS.

Dušan Olaj, prejemnik nagrade GZS za izjemne dosežke, je iz majhne garažne ambicije zgradil DUOL – podjetje, ki danes deluje v več kot 70 državah, sodeluje z agencijo NASA in načrtuje habitate na Marsu. Po 36 letih vodenja pa se je soočil z vprašanjem, s katerim se prej ali slej sreča vsak podjetnik: kako pravočasno predati odgovornost in ohraniti podjetje pripravljeno na prihodnost.

V pogovoru odkrito spregovori o prenosu vodenja, spremembah v svetovnem gospodarstvu, konkurenčnosti Evrope, poslovanju na globalnih trgih ter lekcijah, ki jih je nabral v desetletjih podjetniške poti. Gre za iskren razmislek o podjetništvu, odgovornosti, ambiciji in prihodnosti slovenskega gospodarstva.

Med drugim boste slišali:

• Zakaj v poslu veljajo podobna pravila kot v šahu.
• Kako pripraviti naslednika za vodenje globalnega podjetja.
• Kaj se v resnici dogaja na svetovnih trgih in kako to občutijo slovenska podjetja.
• Zakaj sta za uspešno prodajo včasih dovolj en list papirja in tri minute.
• Kakšno miselnost potrebujejo podjetniki, če želijo uspeti tudi v prihodnje.

The post Šahovska matrica posla: V podjetništvu ni prostora za blef — GZS Podkasti: Poslovni nasveti #38 first appeared on Media GZS.

Prav zato je pomembno, da Ustavno sodišče čim preje odloči o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). S tem bo omogočilo nadaljnjo razpravo in pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in s tem pospešitev razvoja Slovenije.

Konkurenčnost podjetij mora biti interes države

Močno gospodarstvo je temelj blaginje. Uspešna podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v razvoj, proizvajajo izdelke in storitve tako doma kot na mednarodnih trgih. S tem skupaj z zaposlenimi pomembno prispevajo vire za javne storitve, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, infrastruktura, varnost, pokojnine in drugi javni sistemi. Zato konkurenčnost ni ozko gospodarsko vprašanje, temveč vprašanje prihodnjega razvoja Slovenije in blaginje vseh ljudi.

Podjetja se danes soočajo z več pritiski hkrati. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, investicije so pod pritiskom, izvozni trgi so negotovi, energija ostaja pomemben strošek, postopki za izvedbo projektov pa so pogosto predolgi in zapleteni. V Sloveniji se poleg tega pogoji države za poslovanje neprestano spreminjajo. V takšnem okolju podjetja težje sprejemajo razvojne odločitve, širijo proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Za konkurenčnost gospodarstva je ključno tudi konkurenčno in učinkovito bančno okolje. Banke so osrednji vir financiranja podjetij in posledično na stroške poslovanja in razvoja gospodarstva neposredno vplivajo tudi pogoji, v katerih poslujejo banke. Če nacionalni regulatorni okvir ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev (ang. equal level playing field) v primerjavi z drugimi državami EU, to povečuje stroške poslovanja in financiranja bank, s tem pa se zmanjšuje njihovo sposobnost zagotavljanja ugodnih virov financiranja podjetjem. Posledično se višji stroški bančnega poslovanja prenašajo v dražje financiranje investicij, razvoja in internacionalizacije gospodarstva.

Gospodarski krog poudarja, da so podjetja pripravljena vlagati, zaposlovati in se prilagajati novim razmeram, vendar za to potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano poslovno okolje. Če se pogoji ne izboljšajo, se povečuje tveganje za manj investicij in selitev dejavnosti v konkurenčnejša okolja.

Interventni zakon je začetek, ne končna rešitev

Sprejeti Interventni zakon za razvoj Slovenije je pokazal, da je premik v smeri tako administrativnega kot davčnega razbremenjevanja mogoč. V Gospodarskem krogu podpiramo ukrepe, ki zmanjšujejo obremenitve podjetij in državljanov ter odpirajo prostor za razvojno usmerjene spremembe. Med pomembnejšimi rešitvami v zakonu izpostavljamo razvojno kapico na socialne prispevke, znižanje DDV na nekatera osnovna živila in začasno znižanje DDV za energente, spremembe pri obravnavi normirancev in mikro podjetnikov ter možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine.

Zakon odpira vrata spremembam, za dejanski razvojni preboj Slovenije pa mora slediti druga faza s celostnim in sistematičnim oblikovanjem ukrepov z jasnim učinkom na rasti produktivnosti in dodane vrednosti, investicijah, digitalizaciji, debirokratizaciji in kadrih.

Potrebni so celostni in sistematični ukrepi z neposrednim učinkom na konkurenčnost

Gospodarski krog zato predlaga:

• davčno razbremenitev dela in podjetij, da bodo plače lahko višje brez dodatnega pritiska na konkurenčnost;
• postopno znižanje stroškov dela, zlasti za razvojne, strokovne in visoko produktivne kadre;
• odpravo nepotrebnih administrativnih ovir ter zakonodajo brez preseganja v EU določenih zahtev za nemoteno delovanje podjetij na notranjem trgu ter hitrejše in enostavnejše postopke za izvajanje investicij;
• konkurenčne in predvidljive cene energije za gospodarstvo;
• več podpore vlaganjem v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in umetno inteligenco ter na razpisih več možnosti dostopa za vsa podjetja v primerih spodbud za izvedbo potrebnih investicij za t.i. zeleni prehod ter za večanje samooskrbe;
• nacionalni predpisi, ki vplivajo na poslovanje bank, naj zagotavljajo stroške in ostale pogoje poslovanja primerljive tistim v drugih državah EU, v podporo zagotavljanju konkurenčnih pogojev financiranja slovenskega gospodarstva in državljanov;
• hitrejše usklajevanje izobraževanja s potrebami gospodarstva ter učinkovitejše postopke vključevanje domačih in tujih kadrov.

Slovenija potrebuje več ambicije, več zaupanja v podjetnost in dogovor, da je uspešno gospodarstvo pogoj za blaginjo ljudi. Gospodarski krog zato poziva Vlado RS, socialne partnerje in širšo javnost k razvojnemu dogovoru z merljivimi cilji in jasno odgovornostjo za izvedbo.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog: Padec konkurenčnosti je opozorilo, ki zahteva hiter razvojni dogovor first appeared on Media GZS.

»Gospodarstvo od zdravstvenega sistema veliko pričakuje, vendar je pripravljeno tudi prevzeti odgovornost partnerja pri razvoju zdravstva. Prihodnost zdravstva moramo namreč soustvarjati skupaj, država, podjetja in tudi z zaposlenimi. Vsi si želimo čim bolj zdravo in vitalno družbo, saj je to nujno za kakovost življenja posameznikov kot tudi boljše delovanje gospodarstva in države,« je izpostavil glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček.

Predsednik strateškega sveta Aleš Bizjak je poudaril, da ima gospodarstvo v odnosu do zdravstva večplastno vlogo. »Kot pomemben plačnik prispevkov prispeva k stabilnosti sistema, njegove rezultate neposredno občuti prek zdravja in delovne aktivnosti zaposlenih, predvsem pa želi biti strateški partner pri razvoju zdravstvenega sistema. Zdravstvo namreč ni le javna storitev ali strošek, temveč strateška infrastruktura uspešnega gospodarstva in odporne družbe.«

Minister dr. Ostrc je na srečanju dejal: »Ne želim si še enega poskusa reforme zdravstva, ampak njegovo reorganizacijo. Imamo namreč odlične zaposlene v zdravstvu, znanje, visoko kakovostno zdravstveno oskrbo in zberemo tudi precej finančnih sredstev na pacienta. Problem pa imamo z dostopnostjo do zdravstvenih storitev in predolge čakalne vrste.« Ob tem je pojasnil, da reorganizacija zdravstva pomeni, da bomo morali ključne stebre zdravstva spremeniti v smeri doseganja večje učinkovitosti slovenskih bolnišnic in zdravstvenih zavodov. To pomeni upravljanje na podlagi podatkov in jasno določenih rezultatov dela, vlaganje v nadaljnjo digitalizacijo, zmanjšanje administrativnih bremen in bolj profesionalno poslovno vodenje zdravstvenih ustanov.

Kot kritično za gospodarstvo je poudaril predvsem nadaljnje urejanje absentizma, kjer je že bil narejen prvi napredek. Z vidika razvojnih priložnosti v Sloveniji je izpostavil pomen biofarmacevtske panoge, ki je v svetovnem merilu zelo pomemben partner in prav zaradi priložnosti nadaljnjega razvoja te panoge v Sloveniji in proizvodov tovrstnih zdravil za bolnike si bo ministrstvo prizadevalo za ustreznejšo regulacijo, da se bo ta panoga lahko razvijala. Poleg tega pa je izpostavil tudi pomen zagotavljanja t.i. kritičnih zdravil, ki jih v Sloveniji zaradi majhnosti trga primanjkuje.

Člani sveta ugotavljajo, da nova koalicijska pogodba vključuje številne pomembne usmeritve za izboljšanje slovenskega zdravstvenega sistema, vendar bo uspeh reform odvisen predvsem od njihove učinkovite izvedbe v praksi.

Posebej spodbudno je, da koalicijska pogodba vključuje v središče postavlja pacienta, krepitev primarne ravni, rešitve za zmanjševanje absentizma, skrajševanje čakalnih dob, vključevanje vseh razpoložljivih zdravstvenih zmogljivosti ob pogoju primerljivih standardov kakovosti in nadzora, digitalizacijo zdravstva, prenos bolniških nadomestil po 20. delovnem dnevu v breme zdravstvene blagajne, učinkovitejše kadrovsko načrtovanje in administrativne razbremenitve.

Po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je bilo v prvem četrtletju 2026 v primerjavi z enakim obdobjem lani za približno 650.000 manj izgubljenih delovnih dni (230.000 manj v breme zdravstvene blagajne ter za 420.000 manj v breme delodajalcev). ZZZS ocenjuje to zmanjšanje na približno 55 milijonov evrov prihrankov (20 milijonov evrov v javni zdravstveni blagajni in 35 milijonov evrov pri delodajalcih). Ti podatki potrjujejo, da lahko premišljeni sistemski ukrepi hkrati izboljšujejo učinkovitost zdravstvenega sistema, zmanjšujejo obremenitve gospodarstva ter povečujejo razpoložljivost delovne sile.

Člani strateškega sveta so poudarili, da bo za dolgoročno uspešno prenovo slovenskega zdravstva nujno okrepiti predvsem področja vrednostnega financiranja, učinkovitejšega upravljanja sistema, uporabe zdravstvenih podatkov pri odločanju, hitrejšega uvajanja inovacij in naprednih terapij ter profesionalizacije vodenja zdravstvenih organizacij. Prav ta področja bodo odločilna za večjo učinkovitost sistema in boljše zdravstvene rezultate za paciente.

Strateški svet je ob tem izpostavil, da zdravstva ni mogoče razumeti zgolj kot javno storitev, temveč kot pomembno razvojno področje države. Učinkovit zdravstveni sistem neposredno vpliva na produktivnost gospodarstva, razpoložljivost delovne sile, razvoj farmacije in biotehnologije, inovacije ter dolgoročno konkurenčnost Slovenije. Takšen pristop je skladen tudi z razvojnim programom gospodarstva Made in Slovenia 2035, ki poudarja pomen produktivnosti, digitalizacije, inovacij in učinkovite države.

Strateški svet zato poziva k nadaljnjemu sodelovanju med državo, zdravstveno stroko, pacienti, gospodarstvom in drugimi deležniki pri pripravi izvedbenih rešitev. Le s partnerskim pristopom bo mogoče oblikovati zdravstveni sistem, ki bo hkrati zagotavljal kakovostno zdravstveno oskrbo prebivalcev, podpiral gospodarski razvoj ter prispeval k višji kakovosti življenja in dolgoročni blaginji Slovenije.

Strateški svet za zdravje pri GZS je posvetovalno telo in je ustanovljen kot platforma, ki povezuje gospodarstvo in ključne zdravstvene institucije. Spremembe v zdravstvu – od digitalizacije, kadrovskih izzivov do novih regulativ – močno vplivajo na podjetja in širše gospodarsko okolje, zato so člani SSZ tako iz vrst ključnih institucij kot seveda predstavniki gospodarstva različnih regij in panog.

Pripravljeni predlogi ukrepov Strateškega sveta GZS za zdravje (marec 2026)

Več fotografij je objavljenih na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir Tadej Kreft, GZS.

The post Strateški svet GZS za zdravje: Za uspešno prenovo zdravstva bodo odločilni izvedba, partnerstvo in merljivi učinki first appeared on Media GZS.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da moramo »v Sloveniji končno zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji. Energetika namreč predstavlja eno od prioritetnih področij za konkurenčnost in varnost države, kar izpostavljajo tudi gospodarstveniki in strokovnjaki v gospodarskem programu GZS Made in Slovenia 2035.« Opozoril je, da je bila Slovenija na področju energetike v preteklosti konkurenčna, vendar se je ta prednost v zadnjih letih zmanjšala. Energetski krizi v letih 2022 in 2026 sta po njegovih besedah jasno pokazali ranljivost Slovenije tako z vidika cen energije kot tudi zanesljivosti oskrbe. Izpostavil je, da je za energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zanesljiva oskrba z energijo ter primerljivost cen s konkurenti v tujini ključnega pomena in pogosto odločata o ohranitvi proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

GZS je poudarila nujnost strokovno utemeljenih odločitev na področju energetike in vključenost predstavnikov gospodarstva v vse pomembne odločitve o prihodnjem razvoju področja energetike v Sloveniji. S tem želi zbornica v imenu gospodarstva prispevati k čim hitrejši izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti in potrebnih posodobitev elektroenergetskega omrežja. GZS je zato skupaj s prof. dr. Jožetom P. Damijanom in drugimi strokovnjaki že ob pripravi zadnjega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pripravila svoj predlog optimalnega energetskega sistema Slovenije. Ta po vseh ključnih kriterijih presoje izpostavlja kot najbolj optimalen sistem kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo. Cilj takšne kombinacije je povečanje učinkovite rabe energije, večja uporaba obnovljivih virov energije (OVE), višja stopnja samooskrbe ter s tem večja energetska varnost države. Slednjo je mogoče v Sloveniji doseči predvsem z električno energijo, saj smo pri plinu in naftnih derivatih uvozno odvisni.

Med kratkoročnimi prioritetami za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je GZS izpostavila nujnost čimprejšnje ponovne vzpostavitve sheme državne pomoči za znižano stopnjo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki po 31. marcu letos podjetjem ni več na voljo. GZS predlaga čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej.

Ob tem je GZS predlagala tudi spremembo Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂, ki bi podjetjem omogočila, da bi lahko tretjino prejetih sredstev, namenjenih obveznim vlaganjem v razogljičenje, uporabila za nakup zelene električne energije. Takšna rešitev bi po oceni gospodarstva pomembno prispevala k hitrejšemu izboljšanju konkurenčnosti podjetij. GZS je hkrati opozorila, da so spremenjene evropske smernice razširile možen krog upravičencev na dodatne dejavnosti do teh nadomestil. Zato GZS predlaga, da se v shemo nadomestil vključi tudi dodatne gospodarske upravičence (steklarne, kemična industrija, proizvodnja baterij, vezane plošče…) in zanje sredstva zagotovijo že letos z ustreznim povečanjem sredstev Podnebnega sklada.

Razprava je bila namenjena tudi izvajanju Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. GZS je opozorila na številna odprta vprašanja podjetij glede pogojev in obveznosti za pridobitev pomoči ter na nejasnosti glede medsebojnega omejevanja različnih podpornih mehanizmov skladno z evropskimi pravili. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

GZS je ministra opozorila tudi na potrebo po aktivnem zagovorništvu interesov slovenske industrije v Bruslju zaradi predvidenega zaostrovanja sistema trgovanja z emisijami EU ETS. Cene ogljika skozi industrijske emisije so se zaradi zaostritve referenčnih vrednosti na evropski ravni namreč močno zvišale, kar bo dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji in zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost. Po preliminarnih izračunih bodo podjetja, ki so podvržena sistemu ETS (36 slovenskih podjetij), za nakup emisijskih kuponov naslednje leto plačala že 8 milijonov evrov več kot letos, do leta 2030 pa se bo ta znesek povečal na kar 48 milijonov evrov letno več kot letos, ob enakem obsegu emisij in enaki ceni emisijskega kupona.

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030-2040 ter prihodnjem konceptu razvoja slovenskega energetskega sistema. GZS želi kot predstavnica odjemalcev aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev, pri čemer zagovarja čim večjo samooskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem poudarja pomen učinkovite izrabe naravnih danosti, obstoječega elektroenergetskega omrežja ter domačega znanja.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. GZS meni, da dolgoročna rešitev ni v dvigovanju cen omrežnine, saj je problem širši in potrebuje tudi bolj celostno reševanje. Gre namreč za koncept učinkovitega elektroenergetskega omrežja skupaj z OVE in nizkoogljični obnovljivi viri (OVE + jedrska energija), naprednimi sistemi vodenja omrežij ter tehnologijami za povečevanje fleksibilnosti sistema in zagotavljanja sistemskih storitev regulacije frekvence, napetosti in stabilnosti sistema.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem dr. Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o ‘energetskem prehodu’. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril minister Vrtovec.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektraren na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister pa je poudaril nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljičen vir energije. Z vidika OVE virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte.

The post GZS z ministrom Jernejem Vrtovcem o ključnih usmeritvah za konkurenčen in zanesljiv energetski sistem Slovenije first appeared on Media GZS.

Slovenija se sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte. V takšnih okoliščinah podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje, investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Negotovost glede ukrepov, ki pomembno vplivajo na poslovno okolje, ni v interesu gospodarstva, zaposlenih niti države.

V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da ZIURS naslavlja več področij, ki pomembno vplivajo na dolgoročno konkurenčnost države. Med ključnimi ukrepi so uvedba razvojne kapice za razbremenitev visoko usposobljenega dela, nižja obdavčitev najemnin, večja aktivacija starejših na trgu dela, odpravljanje administrativnih ovir ter povečanje prožnosti in učinkovitosti posameznih sistemov, zlasti na področju zdravstva. Gre za vprašanja, ki jih gospodarstvo izpostavlja že vrsto let, saj pomembno vplivajo na privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter splošno konkurenčnost poslovnega okolja.

Zakon zato ocenjujemo kot korak v smeri bolj konkurenčne, razvojno naravnane in odporne Slovenije. Z ukrepi, ki podpirajo privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter učinkovitejše delovanje ključnih sistemov, pomembno prispeva h krepitvi dolgoročnega razvojnega potenciala države.

V Gospodarskem krogu verjamemo, da brez uspešnega in konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje, vzdržne socialne države in kakovostnega življenjskega standarda. Zato pozivamo k hitri in jasni odločitvi, ki bo omogočila predvidljivo načrtovanje razvoja gospodarstva in izvajanja zakonskih ukrepov. Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog poziva k čimprejšnji obravnavi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) first appeared on Media GZS.

Uredba o ukinitvi carin določa ukinitev carinskih dajatev na uvoz proizvodov, navedenih v Prilogi I uredbe. Za kmetijske proizvode, navedene v Prilogi II uredbe, se ukine samo ad valorem del carinske dajatve. Za kmetijske in predelane kmetijske proizvode, navedene v Prilogi III uredbe, pa velja znižanje ali ukinitev carinske dajatve v okviru tarifne kvote. Velja od 1. julija do 31. decembra 2029.

Uredba o jastogih določa, da carinske dajatve na uvoz živih, zamrznjenih in predelanih jastogov, ki so navedeni v prilogi uredbe,  znašajo 0 odstotkov. Uredba velja za nazaj, od 1. avgusta 2025 do 31. julija 2030.

Uredba o ukinitvi carin Evropsko komisijo pooblašča, da lahko opusti izvajanje uredbe, če nastopijo posebne okoliščine, kot na primer kadar Združene države ne izvajajo Skupne izjave Evropske unije in Združenih držav Amerike z dne 21. avgusta 2025 ali kako drugače spodkopavajo cilje izboljšanja trgovinskih in naložbenih odnosov med Evropsko Unijo in Združenimi državami Amerike.

Uredba o ukinitvi carin vsebuje tudi zaščitno klavzulo, s katero se lahko deloma ali v celoti opusti izvajanje uredbe v primeru povečanega uvoza iz Združenih držav Amerike in škode industriji Evropske unije.

Uredba (EU) 2026/1455 Evropskega parlamenta in Sveta s 25. junija 2026 o prilagoditvi carin za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike in odprtju tarifnih kvot za uvoz določenega blaga s poreklom iz Združenih držav Amerike (Uredba o ukinitvi carin) in Uredba (EU) 2026/1461 Evropskega parlamenta in Sveta o neuporabi carin za uvoz določenega blaga (Uredba o jastogih) sta bili objavljeni v Uradnem listu EU dne 30. junija 2026.

Vir: Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport

The post Od 1. julija ukinjene carinske dajatve na uvoz iz Združenih držav Amerike first appeared on Media GZS.

V Uradnem listu EU je bila 24. junija 2026 objavljena Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o obravnavanju negativnih trgovinskih učinkov svetovne presežne zmogljivosti na trg jekla v Uniji, ki je začela veljati 1. julija. Nadomestila je Izvedbeno uredbo (EU) 2019/159 o uvedbi dokončnih zaščitnih ukrepov proti uvozu nekaterih izdelkov iz jekla. Pripravljena je kot odziv na svetovne presežne kapacitete proizvodnje jekla.

Nova ureditev uvoza izdelkov iz jekla ima za posledico zmanjšanje obsega tarifnih kvot ter zvišanje carinske dajatve na uvoz izdelkov iz jekla po izrabi tarifne kvote iz 25 na 50 odstotkov.

Razdelitev tarifnih kvot med države uvoznice je do konca letošnjega leta določena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2026/1457, ki je bila objavljena v Uradnem listu EU 30. junija. V okviru razdelitve tarifnih kvot so prostotrgovinske partnerice  obravnavane ugodneje kot ostale tretje države, pri čemer so sedanje in bodoče prostotrgovinske partnerice obravnavane enako. Polovica od  razpoložljive tarifne kvote pripada izključno prostotrgovinskim partnericam, drugo polovico kvote pa lahko koristijo vse države (vključno s prostotrgovinskimi partnericami). Evropska komisija bo pripravila novo izvedbeno uredbo, ki bo določala razdelitev tarifnih kvot po koncu letošnjega leta. V njej bo  upoštevan tudi izid pogajanj Evropske unije z zainteresiranimi tretjimi državami, vključno s prostotrgovinskimi partnericami, o spremembi tarifnih koncesij v skladu s členom XXVIII GATT/WTO.

Uredba uvaja zahtevo glede taljenja in vlivanja. Treba bo opredeliti državo, v kateri je bilo jeklo prvič stopljeno in ulito. Evropska komisija bo pripravila Izvedbeni akt, ki bo podrobneje določal, kakšne dokaze bo v ta namen treba predložiti ob uvozu izdelkov iz jekla. Določba se bo začela izvajati 1. oktobra 2026.

Uredba vsebuje določbo o pregledu in možnost prilagoditve ob upoštevanju razvoja trga in potreb predelovalne industrije nižje v proizvodni verigi.

Če imate uvozniki izdelkov iz jekla težave zaradi nove ureditve uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo, se obrnite na ministrstvo po elektronski pošti (gp.mgts@gov.si, marjeta.bajt@gov.si).

Novica je povzeta po ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post Od 1. julija nova pravila glede uvoza izdelkov iz jekla v Evropsko unijo first appeared on Media GZS.

Sredstva so namenjena podjetjem vseh velikosti – gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom, zadrugam in zasebnim zavodom – za raziskovalno-razvojne projekte, naložbe, krepitev obratnih sredstev ter za obvladovanje posebnih likvidnostnih potreb.

Skupni obseg sredstev znaša eno milijardo evrov, pri čemer programi omogočajo dolgoročno financiranje z ugodnimi pogoji, možnostjo moratorija ter tudi uporabo intelektualne lastnine kot oblike zavarovanja.

Enotni okvir, prilagojen potrebam gospodarstva

Vsi programi temeljijo na enotnem finančnem okviru, ki omogoča:

• dolgoročne kredite z ugodnimi obrestnimi merami,
• možnost moratorija za večjo prilagodljivost denarnemu toku,
• fleksibilne načine črpanja in odplačevanja,
• uporabo različnih oblik državne pomoči (vključno z de minimis in regionalno pomočjo za naložbe pri investicijah).

Štirje ciljno usmerjeni programi financiranja

V okviru posojilnih skladov PS8 in PS9 so razviti štirje programi, ki naslavljajo ključne potrebe podjetij v različnih fazah poslovanja:

Razvijam in raziskujem – kredit za RRI projekte

Program je namenjen financiranju raziskovalnih in razvojnih projektov, vključno s temeljnimi in industrijskimi raziskavami ter eksperimentalnim razvojem. Podjetja lahko pridobijo financiranje za celotno vrednost projekta (do 85 odstotkov), pri čemer se upoštevajo vsi stroški projekta. Projekti se lahko začnejo do tri leta pred oddajo vloge, zaključiti pa se morajo po oddaji vloge. Posojila so na voljo od 100.000 evrov z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo fleksibilnega črpanja ter odplačevanja.

Investiram – kredit za naložbene projekte

Program podpira investicije podjetij v opredmetena in neopredmetena sredstva, vključno z vzpostavitvijo novih poslovnih enot, širitvijo kapacitet, diverzifikacijo proizvodnje ali bistvenimi spremembami proizvodnih procesov. Vrednost projekta zajema vse stroške skladno z računovodskimi standardi. Posojila so na voljo od 100.000 evrov do 85 odstotkov vrednosti projekta, pri čemer posamezni projekt ne more presegati 50 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 20 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Rastem – kredit za trajna obratna sredstva

Program je namenjen financiranju trajnega povečanja potreb po obratnih sredstvih, zlasti pri podjetjih, ki rastejo ali izvajajo investicije in zato potrebujejo dodatno podporo za stabilno poslovanje. Pogoj je, da podjetje izkazuje rast dolgoročnih sredstev. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 8 let, ob možnosti črpanja v več tranšah in odplačevanja v prilagojenih obrokih.

Obvladujem – kredit za posebne likvidnostne potrebe

Program je namenjen hitri podpori podjetjem ob nepredvidenih dogodkih in kriznih razmerah, kot so naravne ali industrijske nesreče, izredna stanja, hekerski napadi ali drugi zunanji šoki, na katere podjetje ne more vplivati. Med takšne zunanje dogodke sodijo denimo tudi uvedba tarif na uvoz v ZDA in nenadna večja podražitev fosilnih goriv zaradi zaprtja Hormuške ožine ali odpoved naročil zaradi prestrukturiranja nemškega avtomobilista VW (če podjetje lahko utemelji vpliv takšnih dogodkov na njegovo poslovanje). Omogoča financiranje za obvladovanje likvidnostnih tveganj in zagotavljanje stabilnega poslovanja. Posojila so na voljo od 100.000 do 5 milijonov evrov, z ročnostjo od 2 do 12 let in možnostjo moratorija do polovice ročnosti.

Informacija povzeta po Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport.

The post SID banka in ministrstvo za gospodarstvo: novi programi financiranja za podjetja first appeared on Media GZS.