Direktor GZS – Združenja za promet Robert Sever: »Slovenija ina zaradi svoje geostrateške lege izjemen pomen v evropskih prometnih tokovih. Prav zato si ne moremo privoščiti, da bi investicijski procesi, ki so sicer nujni in dobrodošli, kratkoročno povzročali nesorazmerno velike motnje v prometu. Cilj mora biti jasen: izvajati infrastrukturne investicije hitro, učinkovito in ob minimalnem vplivu na promet.«

Obsežni projekti prenove in nadgradnje avtocestnega omrežja, modernizacije železnic ter razvoja novih prometnih povezav predstavljajo pomemben korak k izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, povečanju prometne varnosti ter učinkovitejši vključitvi v evropske prometne tokove. Nujno pa je zagotoviti čim večjo pretočnost prometa na deloviščih. Zastoji povečujejo stroške transporta, zmanjšujejo učinkovitost logističnih procesov, povzročajo zamude v dobavah in vplivajo na zanesljivost oskrbnih verig. Posledično negativno vplivajo na konkurenčnost podjetij in celotnega gospodarstva. Čas, izgubljen v kolonah, se neposredno pretvarja v stroške, ki jih nosijo podjetja, prevozniki in končni uporabniki. Zato Sever pozdravlja napovedi novega ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca, ki je ob zaslišanju med ključnimi ukrepi izpostavil izvajanje gradbenih del tudi v nočnem času na najbolj obremenjenih odsekih, kar lahko pomembno zmanjša dnevne zastoje, ter  potrebo po krajših rokih izvedbe in večji odgovornosti izvajalcev, da se prometne omejitve zmanjšajo na najkrajši možni čas.

Samo na cestni infrastrukturi so trenutno odprta številna delovišča:

AVTOCESTE IN HITRE CESTE

A1 – štajerska avtocesta (Ljubljana – Maribor)

Vransko – Šentrupert (proti Mariboru)
→ dela, oviran promet

Slovenske Konjice – Dramlje
→ dolgoročna zapora: promet poteka po enem pasu v vsako smer (dvosmerno)
→ hkrati zaprt uvoz/izvoz Slovenske Konjice

A1 – primorska avtocesta (Ljubljana – Koper)

Razcep Nanos – območje Postojne/Unec
→ obsežna dela → zastoji in območje zoženih pasov

Senožeče – Postojna / Unec – Postojna
→ več odsekov z delovišči → pogosti zastoji

Predor Kastelec (obe smeri)
→ dela → zapiranje posameznih pasov

A2 – gorenjska in dolenjska avtocesta

Ljubljana Šentvid (Celovška cesta – izvoz)
→ dela → oviran promet [dars.si]

Vodice – Koseze (proti Ljubljani)
→ območje del → zastoji in zmanjšana prepustnost [dars.si]

Kronovo – Starine / Grosuplje zahod
→ dela → zapora pasov in oviran promet

A5 – pomurska avtocesta (Maribor – Pince)

Turnišče – Dolga vas (proti Lendavi)
→ dela → zaprt vozni pas

H4 – vipavska hitra cesta

Vipava – Ajdovščina / Vipava – Nanos
→ večja dela → periodične popolne zapore (vikendi/noči) [promet.si]

Šempas – Ajdovščina
→ dela → pomična zapora pasu

GLAVNE IN REGIONALNE CESTE

Izola – Jagodje – Valeta (Belveder) (op. izvajanje prestavljeno na september)
→ najbolj kritična regionalna povezava v državi
→ izrazit vpliv na turizem in lokalno gospodarstvo

Ravne – Dravograd
→ popolna zapora (kratkoročna, terminsko določena)

Lipnica – Kropa – Rudno (Podblica – Lajše)
→ dolgotrajna zapora (do sredine junija)

Celje – Krško (pri Logu)
→ dela → izmenični enosmerni promet

Črnuče – Tomačevo (Ljubljana)
→ dela → močno oviran promet

Tolmin – Spodnja Idrija (Plužnje)
→ podor → izmenični promet

Laško – Šentjur (Šentrupert)
→ plaz → delna zapora

Ljubljana: Dunajska – Brnčičeva – obvoznica (odseki)
Medno – Ljubljana / Vič – Brezovica / Lesce – Bled
→ več odsekov z delovišči in ovirami

The post Investicije v prometno infrastrukturo: nujen razvoj, a tudi odgovornost za pretočnost prometa first appeared on Media GZS.

Za priznanja na nacionalni ravni kandidirajo:

• LEK d.d. za inovacijo kontinuirane priprave encimsko razgrajene raztopine sojinega koncentrata,
• LEK d.d. s partnerji Univerze v Mariboru za Trening center Biofarmacevtika Lendava ter 
• Anej Serec s.p. za 3D svetlobne napise s pomočjo 3D print tehnologije.

Podelitev, ki že petindvajsetič zapored izpostavlja inovacijski potencial pomurskega gospodarstva, je tudi letos potrdila, da so inovacije eden ključnih razvojnih vzvodov za večjo konkurenčnost, višjo dodano vrednost in dolgoročno odpornost podjetij.

Udeležence so nagovorili Miran Fujs, gostitelj dogodka in predsednik uprave Arcont, Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, ter Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, ki je predstavil projekt inovacij in pomen inovativnosti za razvoj gospodarstva.

Na letošnji razpis Pomurske gospodarske zbornice za pomursko regijo je prispelo sedem inovacijskih vlog, v vseh slovenskih regijah pa skupaj 235
inovacijskih predlogov, kar potrjuje visoko inovacijsko aktivnost podjetij, raziskovalnih organizacij in posameznikov.

ZLATA PRIZNANJA

Predlagatelj: LEK d.d.
Inovacija: Kontinuirna priprava encimsko razgrajene raztopine sojinega koncentrata za dohranjevanje fermentacijskega produkta klavulanske kisline
Pri proizvodnji kalijevega klavulanata, ključne učinkovine širokospektralnega antibiotika, so v Leku v procesu fermentacijske brozge klavulanske kisline uvedli kontinuirno pripravo hranilne raztopine. S tem so nadomestili šaržni postopek ter skrajšali čas izpostavljenosti visokim temperaturam pri sterilizaciji,
kar je izboljšalo hranilno vrednost raztopine in povečalo produktivnost procesa.

Predlagatelj: LEK d.d.
Enakovredni partnerji: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru
Inovacija: Trening center Biofarmacevtika Lendava
Trening center za Biofarmacevtiko Lendava je ključni gradnik strateške naložbe v najnaprednejšo proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila. Z uporabo najsodobnejše tehnologije in vrhunske opreme usposablja sodelavce za delo v eni najnaprednejših biofarmacevtskih tovarn v regiji. Program, razvit v partnerstvu s tremi članicami Univerze v Mariboru, omogoča prenos aktualnega strokovnega znanja ter pozitiven gospodarski, okoljski in družbeni vpliv na Pomurje.

Predlagatelj: Anej Serec s.p.
Inovacija: 3D svetlobni napisi s pomočjo 3D print tehnologije
Inovacija temelji na 3D printanju z uporabo najnovejše 3D print tehnologije za izdelavo naprednih svetlobnih napisov. Proces vključuje natančno 3D modeliranje, optimizacijo struktur ter tisk z visokokakovostnimi materiali. Integrirana LED osvetlitev omogoča enakomerno svetlobo, nizko porabo
energije in dolgo življenjsko dobo izdelkov.

SREBRNA PRIZNANJA

Predlagatelj: Komptech d.o.o.
Enakovredni partner: KANSAI HELIOS Slovenija d.o.o.
Inovacija: Povratna uporaba čistila za pranje lakirnih pištol
V procesu pranja lakirnih pištol in cevi po menjavi barve se tradicionalno uporablja 100 % sveže čistilo, kar povzroča visoko porabo kemikalij in posledično velike količine nevarnih odpadkov. Z uvedbo sistema za ločevanje in ponovno uporabo čistila po usedanju barve je bil proces bistveno optimiziran, pri čemer
so posegi v obstoječo opremo minimalni. Osnovna ideja je bila da je za vmesno čiščenje sistema zadovoljivo čistilo, katero je že malo obarvano od barve.

Predlagatelj: REFLEX Gornja Radgona d.o.o.
Inovacija: Geografsko in gradbeno-fizikalno optimirane širine komor v dvostekelnih izolacijskih steklih
Širine distančnikov so običajno določene s pomočjo standarda EN673, kjer se konvektivni del prenosa toplote modelira idealizirano, brez upoštevanja recirkulacije (višine stekla), brez upoštevanja dejanskih klimatskih razmer, kjer stavba stoji, zgolj s predpostavko zunanje T=5°C in notranje T=20°C, ter fiksnih prestopnosti toplote. Z upoštevanjem lokalnih klimatskih lastnosti v obliki HDD (heating degree days) smo določili karto lokalnih konstrukcijskih optimumov.

Predlagatelj: LEK d.d.
Inovacija: Preoblikovanje dizajna pretisnih omotov za zdravila za zniževanje holesterola v krvi
Zdravila za zniževanje holesterola so neizogibna pri zdravljenju srčno-žilnih bolezni in predstavljajo pomemben del proizvodnje v Leku v Lendavi, kjer so z inovativnim preoblikovanjem pretisnih omotov povečali število tablet v posameznem pakiranju za 25–40 % in zmanjšali porabo pakirnih materialov.
Izdelek je manjši, priročnejši in z nižjim ogljičnim odtisom, inovacija pa zaradi izboljšane produktivnosti prispeva tudi k večji dostopnosti zdravil za bolnike po svetu.

Predlagatelj: Arcont IP d.o.o.
Inovacija: »AquaExit« pri ALU dvižno-drsnih vratih

AquaExit je inovativni sistem za kontrolirano odvajanje kondenzne in padavinske vode iz konstrukcije ALU dvižno-drsnih vrat. Integrirana rešitev preprečuje zadrževanje ali zamakanje vode pod profilom tudi ob morebitnih napakah pri izvedbi naklona ali drugih gradbenih fazah. Kupcu poleg vrhunskih vrat zagotavlja tudi zanesljivo odvajanje vode, varnejšo vgradnjo in daljšo življenjsko dobo sistema.

The post Nagrajene najboljše inovacije pomurske regije first appeared on Media GZS.

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

V gospodarstvu pozdravljamo dejstvo, da nova koalicijska pogodba na več področjih prepoznava pomen konkurenčnosti, tehnološkega razvoja, produktivnosti, digitalizacije, razvoja talentov, infrastrukture ter učinkovitejšega javnega servisa. Ustvarjanje višje dodane vrednosti, vlaganja v znanje in inovacije so namreč ključni pogoji, da bo Slovenija tudi v prihodnje lahko ohranjala kakovostno socialno državo in visoko raven blaginje. Uspešna država blaginje namreč ne more obstajati brez uspešnega, konkurenčnega in mednarodno prodornega gospodarstva.

Zato si v novem mandatu želimo predvsem stabilnega, predvidljivega in razvojno usmerjenega poslovnega okolja. Med ključnimi pričakovanji je predvsem davčna predvidljivost, saj brez nje ni mogoče dolgoročno načrtovati naložb, razvojnih projektov, niti ohranjati in privabljati najboljših kadrov. Slovenija se poleg poslabšanja gospodarske konkurenčnosti sooča tudi z mnogimi drugimi neugodnimi trendi, vključno demografskimi, na področju zdravstva in zagotavljanja kakovostnih javnih storitev, zaradi česar je obenem zelo pomembno zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost države. Zato je v vseh ozirih ključno, da nova vlada vsak nov ukrep presoja skozi prizmo analize dolgoročnih učinkov in konkurenčnosti.

Ob tem ostajamo zavezani dialogu o ključnih razvojnih vprašanjih države: dostopnem in učinkovitem zdravstvenem sistemu,  demografskih izzivih, debirokratizaciji, energetiki indigitalnem prehodu ter izboljšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju. To so teme, ki presegajo posamezne politične mandate in zahtevajo širši družbeni konsenz.

V času globalne negotovosti Slovenija potrebuje politično stabilnost, jasno razvojno vizijo ter sposobnost medsebojnega sodelovanja med politiko, gospodarstvom, znanostjo in civilno družbo. V Gospodarskem krogu bomo tudi v prihodnje konstruktiven sogovornik pri iskanju rešitev za bolj konkurenčno, razvojno in povezano Slovenijo.

Več o stališčih Gospodarskega kroga pred volitvami na povezavi.  

The post Ob oblikovanju nove vlade: Slovenija potrebuje razvojno naravnanost, stabilnost in kulturo sodelovanja first appeared on Media GZS.

Intenzivni torek: Močne slovenske korenine in institucionalna podpora

Gospodarski del programa se je v torek začel z izjemno navdihujočim obiskom podjetja Interpack (Grupo HZ). Gre za največje embalažno podjetje v Argentini, ki ga je ustanovil sedaj že pokojni, izjemno uspešni slovenski rojak Herman Zupan. Obisk je bil odlična priložnost za spoznavanje dobrih praks na argentinskem trgu skozi zgodbo o slovenskem uspehu v tujini.

Sledil je ključni institucionalni sestanek na argentinski zbornici za trgovino in storitve (Cámara Argentina de Comercio y Servicios), kjer so bili postavljeni trdni temelji za sodelovanje, ki se je že naslednji dan prelilo v konkretne akcije.

Sredin vrhunec: Polna dvorana, konkretni načrti in več kot 50 sestankov

Sreda je bila v celoti posvečena neposrednemu poslovnemu sodelovanju. Osrednjega Poslovnega foruma Slovenija-Argentina se je udeležilo skoraj 100 predstavnikov podjetij in institucij, kar dokazuje močan obojestranski interes za krepitev gospodarskih vezi. Na forumu so ponovno stopili v ospredje predstavniki argentinske zbornice za trgovino in storitve, ki so udeležencem predstavili konkretne načrte za sodelovanje in oprijemljive poslovne priložnosti za članice obeh zbornic. Slovenska in argentinska podjetja so v okviru dvostranskih srečanj izvedla več kot 50 direktnih B2B sestankov, na katerih so se odprle konkretne poti za prihodnja partnerstva.

Izvršna direktorica GZS mag. Marjana Majerič: “Izjemen obisk foruma, pripravljenost argentinske zbornice, ki je predstavila jasne smernice za skupne projekte, ter več kot 50 konkretnih B2B sestankov potrjujejo, da ima slovensko gospodarstvo v Argentini izjemno popotnico in realne možnosti za dolgoročno sodelovanje. Ob tem je potrebno izpostaviti izjemno močno, aktivno ter kompetentno slovensko skupnost, ki se je združila pod okriljem SLOAR (Slovensko argentinske gospodarske zbornice) in s katero je GZS v okviru foruma podpisala memorandum.”

The post Slovensko-argentinski poslovni forum v Buenos Airesu presegel pričakovanja: skoraj 100 udeležencev in več kot 50 B2B sestankov first appeared on Media GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Okoljska zakonodaja ne sme biti le seznam vedno novih in dodatnih obveznosti, temveč razvojni okvir, ki spodbuja vlaganja v nizkoogljične tehnologije, krožno gospodarstvo, energetsko učinkovitost in trajnostne inovacije. Za gospodarstvo je zato ključno, da okoljsko zakonodajo razumemo tudi kot del industrijske politike prihodnosti.«

Proizvajalčeva razširjena odgovornost postaja po njenih besedah osrednji mehanizem urejanja okoljskih vplivov izdelkov – od embalaže in elektronike do tekstila, kozmetike in zdravil. Pravila postajajo zahtevnejša, odgovornosti se širijo po celotni vrednostni verigi, podjetja pa se soočajo z več stroški, več podatkovnimi obveznostmi in več vprašanji glede izvedljivosti. Zeleni prehod bo uspešen samo, če bo temeljil na dialogu, predvidljivih pravilih in skupnem razumevanju, da sta varstvo okolja in konkurenčno gospodarstvo cilja, ki morata hoditi skupaj.

Z vidika krožnega gospodarstva je Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo na GZS, izpostavila pomen enotnega evropskega trga tudi za odpadke in reciklirane materiale. Ocenila je, da Evropa hitro ustvarja odpadke, bistveno težje pa jih vrača v kroženje kot kakovostne sekundarne surovine, kar neposredno vpliva na konkurenčnost gospodarstva.

Andrej Brezavšček, partner v Odvetniški pisarni Brezavšček Žgavec, je izpostavil, da je Sodišče EU jasno opredelilo storitve PRO kot gospodarsko dejavnost. Po njegovi oceni monopolne ureditve pomenijo poseg v svobodo ustanavljanja in opravljanja storitev, konkurenčno okolje pa je lahko pomemben vzvod za učinkovitejše reševanje okoljskih izzivov. »Naloga zakonodajalca je ustvariti prosti trg, ki bo usmerjen v  učinkovito reševanje okoljskih problemov. Kdor bo znal bolje in ceneje poskrbeti za odpadke, bo imel jutri konkurenčno prednost, lažji dostop do kapitala, večji ugled. In to je po mojem mnenju prava pot do krožnega gospodarstva.«

Matija Urankar, partner v Odvetniški družbi Urankar & Zupančič, je dejal, da za PRO kot gospodarska dejavnost veljajo pravila notranjega trga. Državni posegi morajo biti sorazmerni in utemeljeni; učinkovitejša pot do okoljskih ciljev je konkurenčen, reguliran trg, ki nagrajuje najboljše okoljske rezultate.

Predstavnik Ministrstva za okolje, podnebje in prostor, Matej Kovačič, je poudaril, da proizvajalci v novem okviru ne bodo več zgolj financerji, temveč aktivni soustvarjalci sistema PRO. Ocenil je, da se odgovornost začne že pri zasnovi embalaže, kar pomeni pomemben miselni premik v primerjavi z dosedanjo prakso. Jana Miklavčič pa je spregovorila o odprtih vprašanja glede morebitne uvedbe kavcijskega sistema za embalažo pijač ter spomnila na evropske cilje ločenega zbiranja – 80 odstotkov do leta 2026 in 90 odstotkov do leta 2029 – ter na naraščajoče zahteve glede deleža recikliranih materialov v novih plastenkah.

Praktične vidike nove uredbe PPWR je predstavila Nina Maurovič, vodja marketinga in trajnostnega razvoja v podjetju DS Smith, ki je poudarila, da uredba ne zahteva radikalno novih rešitev, temveč boljše povezovanje obstoječih procesov. Po njeni oceni kartonska embalaža pogosto že danes omogoča hitro dokazovanje skladnosti z novimi zahtevami.

Mednarodne izkušnje je predstavil Andreas Pertl, direktor avstrijske organizacije VKS (Verpackungskoordinierungsstelle), ki je izpostavil, da so konkurenčne sheme PRO obvladljive, če temeljijo na skupni infrastrukturi, digitalizaciji in učinkovitem nadzoru. Po njegovih besedah tak sistem že več kot desetletje uspešno deluje v Avstriji.

O stroških ravnanja z odpadki pri nas je spregovoril Jože Gregorič iz JP VOKA SNAGA, ki je poudaril, da cene temeljijo na strogi metodologiji in preglednih pravilih. Ocenil je, da bodo proizvajalci ob prevzemu celotnih stroškov po PPWR upravičeno zahtevali večjo transparentnost sistema.

Carmela Ciarliero iz evropskega združenja Cosmetics Europe – The Personal Care Association je izpostavila, da je načelo ‘onesnaževalec plača’ sprejemljivo in potrebno, a mora biti to plačilo pravično glede na onesnaženje, ki ga proizvajalec ustvari.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi direktivi EU o čiščenju komunalnih odpadnih voda. Matej Šuštaršič, direktor Eurofins testiranja in raziskav okolja Slovenija, je opozoril, da gre za največjo reformo na tem področju v zadnjih 30 letih, saj se bo število parametrov monitoringa povečalo z 10 na 200. Po njegovi oceni brez učinkovitega sodelovanja vseh pristojnih institucij obstaja tveganje za umik izvajalcev s trga in višje stroške za gospodarstvo.

David Holobar iz Novartisa je dejal, da želi biti farmacevtska industrija del rešitve, vendar mora biti odgovornost za mikroonesnaževala pravično porazdeljena, saj gre za razpršen problem celotne družbe.

Udeleženci so si bili enotni, da nas čakajo novi izzivi pri vseh tokovih, povezanih s PRO. V prihodnje ne bo dovolj le ravnanje z odpadki, temveč bo treba upoštevati cel življenjski krog izdelkov. Ob tem so udeleženci opozorili, da bo Nova evropska uredba o embalaži podjetjem prinesla dodatne obveznosti, ki bodo vplivale na zasnovo izdelkov, stroške in organizacijo poslovanja.Na proizvajalce se bodo v naslednjih letih prenesli tudi stroški za ravnanje z odpadno embalažo, ki jih plačujejo gospodinjstva na položnicah javnih služb. Pričakujejo, da bi imela embalaža, ki večkrat zaokroži, in jo je enostavno reciklirati, manjše stroške, povezane s PRO. Potrebujemo PRO 2.0, a ta mora biti usmerjen v prihodnost in ne v preteklost, so bili jasni, oz. kot je plastično dejal Igor Karlovits, (vodja oddelka za grafiko in embalažo na Inštitutu za celulozo in papir ter raziskovalec na Kemijskem Inštitutu), trajnostna embalaža ne pomeni iskanja popolnega materiala, temveč premišljeno zasnovo, prilagojeno zmogljivostim celotnega sistema. »Nehajmo žagati pot iz težav v nove težave in začnimo gojiti pot do rešitev,« je bil jasen.

Okoljska menedžerka 2026 postala Tamara Ćetković, globalna direktorica za transformacije in trajnostni razvoj v podjetju Iskraemeco d.d

Obrazložitev: Po mnenju komisije je naša letošnja nagrajenka povzdignila delo okoljskega trajnostnega  menedžerja na širši, mednarodni nivo. Tamara Ćetković je strateški vodja transformacij in trajnostnega razvoja z bogatimi izkušnjami na področju digitalne preobrazbe, agilnih pristopov in poslovne odličnosti. Njeno delo temelji na strateških in sistematičnih pristopih z vpeljavo principov ekodizajna v razvoj izdelkov, s sistematičnim zmanjševanjem vplivov skozi njihov celoten življenjski cikel ter z zunanjo presojo in objavo okoljskih deklaracij izdelkov, uvajanjem sistema za upravljanje energije Emsify, ki temelji na lastnih merilnikih in programski rešitvi ter omogoča napredno spremljanje in optimizacijo porabe energije ter sistematičnem spremljanju in zniževanju emisij CO₂, ter investicij v obnovljive vire energije. Zasluga gospe Ćetković je, da je Iskraemeco prejelo Platinasto medaljo EcoVadis, prestižno priznanje za trajnost in ESG, podeljeno je le najboljšemu enemu odstotku vseh ocenjenih podjetij na svetu.

Na pobudo SŠGZ priznanje za življenjsko delo prejela Gabrijela Jelen iz BSH

Obrazložitev: Gabrijela Jelen svoje bogato znanje in izkušnje prenaša tudi na širše okolje izven podjetja, kjer je zaposlena. Aktivno sodeluje pri razvoju širšega strokovnega okolja na področju varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Dolgoletno sodelovanje ima z Gospodarsko zbornico Slovenije, strokovnimi združenji in SAŠA regijo. Svoje bogate izkušnje nesebično deli z drugimi podjetji, sodelavci in strokovnjaki, pomembno vlogo pa ima tudi pri širjenju okoljskega zavedanja med več kot 100 dobavitelji v Sloveniji.

The post Okoljski dan gospodarstva 2026: Proizvajalčeva razširjena odgovornost mora temeljiti na jasnih pravilih in pravični porazdelitvi stroškov first appeared on Media GZS.

Obisk potrjuje strateški interes slovenskega gospodarstva za Latinsko Ameriko. Argentina velja za drugo največje nacionalno gospodarstvo v Južni Ameriki takoj za Brazilijo in ponuja priložnosti predvsem na področjih energetike, rudarstva, agro-tehnologije in IT, medtem ko Čile kot eno najbolj stabilnih gospodarstev v regiji izstopa na področjih rudarstva, obnovljivih virov energije, logistike in naprednih tehnologij.

Podpisan nadgrajen sporazum med GZS in PromArgentino

Prvi dan obiska v Argentini je delegacija obiskala PromArgentino. S podpisom nadgrajenega sporazuma med GZS in PromArgentino smo osvežili sodelovanje iz leta 1998.

Obisk industrijskega združenja in tehnološkega giganta

Delegacija je obiskala krovno industrijsko združenje Unión Industrial Argentina (UIA) ter tehnološkega giganta Mercado Libre. UIA predstavlja osrednji glas argentinske industrije in združuje več kot 100 teritorialnih ter sektorskih zbornic. Velja za ključnega sogovornika vlade pri oblikovanju gospodarske politike in je ekvivalent močne industrijske zbornice. Mercado Libre pa je največje podjetje v Latinski Ameriki in nesporni tehnološki voditelj na področju e-trgovine ter digitalnih plačil. Gre za regijskega »Amazona in PayPala« v enem, ki narekuje tempo digitalne transformacije celotne celine.

Na srečanjih so se predstavila tudi sodelujoča podjetja iz delegacije, s čimer so se že identificirale konkretne priložnosti za sodelovanje. Pomemben del pogovorov je bil namenjen prihodnji implementaciji sporazuma med EU in Mercosurjem, ki bo podjetjem obeh držav olajšal vstop na trg in okrepil trgovinsko menjavo. Dogovorili smo se tudi za nadaljnje tesno povezovanje in realizacijo prepoznanih poslovnih priložnosti.

Argentina: perspektiven trg za slovenska podjetja

Argentina je ena največjih svetovnih proizvajalk in izvoznic soje, koruze, pšenice in govedine, pomembno vlogo pa imajo tudi energetika, rudarstvo in predelovalna industrija. Država v zadnjih letih izvaja reforme za stabilizacijo gospodarstva, spodbujanje izvoza in privabljanje investicij, pri čemer ostajajo ključni izzivi inflacija, makroekonomska stabilnost in diverzifikacija gospodarstva. Za slovenska podjetja so posebej zanimive priložnosti v agroživilski industriji, predvsem na področju tehnologij, opreme in digitalizacije kmetijstva, ter v energetiki, zlasti pri projektih nafte, plina in obnovljivih virov energije. Perspektiven ostaja tudi rudarski sektor, predvsem pri litiju in drugih kritičnih surovinah, pa tudi logistika, IKT in druge storitve z višjo dodano vrednostjo.

Čile: trg z velikim potencialom Gospodarstvo Čila velja za eno najbolj stabilnih in razvitih v Latinski Ameriki ter temelji na odprtem tržnem modelu, močnih institucijah in široki mreži sporazumov o prosti trgovini. Država je največja svetovna proizvajalka bakra in pomemben proizvajalec litija, zato so za slovenska podjetja posebej zanimive priložnosti v rudarstvu, povezanih tehnologijah in okoljskih rešitvah. Velik potencial ponujajo tudi obnovljivi viri energije zaradi pospešenega prehoda v nizkoogljično gospodarstvo, ob tem pa država spodbuja razvoj logistike, IKT ter drugih dejavnosti z višjo dodano vrednostjo za zmanjšanje odvisnosti od izvoza surovin.

The post Priložnost za prodor slovenskih podjetij na latinskoameriške trge first appeared on Media GZS.

Posamezne spremembe imajo neposredne učinke tudi na izvajanje delovnih razmerij ter postopke ugotavljanja in spremljanja začasne zadržanosti od dela.

Ključne novosti, ki so z vidika delodajalcev posebej pomembne

1. Pravočasna prijava razloga začasne zadržanosti od dela (novi 231.a člen Pravil OZZ)

Po novem mora zavarovanec razlog začasne zadržanosti od dela osebnemu zdravniku sporočiti na dan nastopa razloga, najpozneje pa prvi naslednji delovni dan ambulante osebnega zdravnika.

Če zavarovanec tega ne stori v predpisanem roku, osebni zdravnik praviloma ne more ugotoviti začasne zadržanosti od dela za nazaj. O upravičenosti bolniške odsotnosti za nazaj v takšnem primeru odloča imenovani zdravnik ZZZS, če ugotovi obstoj utemeljenih razlogov, zaradi katerih zavarovanec razloga začasne zadržanosti ni mogel pravočasno sporočiti.

2. Obvezni osebni pregled zavarovanca (novi 231.b člen Pravil OZZ)

Novela Pravil OZZ podrobneje določa primere, v katerih osebni zdravnik začasno nezmožnost za delo ugotavlja na podlagi zdravstvene dokumentacije in osebnega pregleda zavarovanca.

Osebni pregled je po novem obvezen:

• najpozneje četrti dan od nastopa začasne nezmožnosti za delo, če ta še traja;
• neposredno pred podajo prvega predloga imenovanemu zdravniku za odločanje o nadaljnji začasni nezmožnosti za delo;
• če je bil zavarovanec v zadnjih treh mesecih pred nastopom začasne nezmožnosti za delo več kot dvakrat začasno nezmožen za delo s prekinitvami in posamezna začasna nezmožnost za delo ni presegla 30 dni;
• v drugih primerih, kadar osebni zdravnik oceni, da je osebni pregled potreben.

Navedena sprememba predstavlja dodatno zaostritev pogojev za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo ter krepi pomen neposredne presoje zdravstvenega stanja zavarovanca.

3. Posledice neudeležbe na zahtevanem pregledu (231.b člen v povezavi z 147. členom Pravil OZZ)

Če se zavarovanec brez upravičenega razloga ne odzove na pregled, osebni zdravnik o tem obvesti pristojno območno enoto ZZZS.

Takšno ravnanje lahko predstavlja razlog za zadržanje izplačevanja nadomestila, pri čemer se nadomestilo zavarovancu zadrži za obdobje od ugotovljene kršitve do odprave razlogov za zadržanje.

4. Strožja ureditev posledic kršitev v času začasne zadržanosti od dela (146. člen Pravil OZZ)

Po novem zavarovanec nima pravice do nadomestila v neto znesku:

• če v času začasne zadržanosti od dela opravlja pridobitno delo ali
• če ne upošteva pisnih navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela.

Navedena ureditev dodatno zaostruje posledice kršitev v času začasne zadržanosti od dela ter krepi pomen spoštovanja navodil o ravnanju in režima začasne zadržanosti od dela.

5. Določitev navodil o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (233. člen Pravil OZZ)

Osebni zdravnik, imenovani zdravnik oz. zdravstvena komisija morajo za vsako posamezno obdobje začasne zadržanosti od dela določiti:

• trajanje začasne zadržanosti od dela,
• razlog začasne zadržanosti od dela,
• navodila o ravnanju zavarovanca med začasno zadržanostjo od dela.

ZZZS je napovedal vzpostavitev nove informacijske rešitve, ki bo predvidoma od 1. 7. 2026 dalje omogočala elektronsko posredovanje navodil o ravnanju zavarovancem prek portala zVEM, delodajalcem pa vpogled v podatke o režimu gibanja zaposlenih prek portala SPOT.

The post Spremembe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja first appeared on Media GZS.

Na dogodku, ki ga organizira Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS, smo nagradili najboljše slovenske tekmovalce s področja računalništva in informatike ter njihove mentorje. V ospredju niso bili le rezultati, temveč skupna zaveza: razvoj digitalnih kompetenc kot ključne konkurenčne prednosti države.

Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS: »Letošnji dogodek nas je na simboličen način spomnil, da največjih izzivov prihodnosti ne bomo reševali sami. Tako kot smo skupaj odklepali skrivnostno sporočilo, tudi digitalno prihodnost gradimo s povezovanjem mladih talentov, mentorjev, akademskega okolja in gospodarstva. Mladi, ki smo jih danes nagradili, dokazujejo, da ima Slovenija znanje, ustvarjalnost in potencial za uspešno digitalno prihodnost. Naša naloga pa je, da jim skupaj z mentorji, šolami, raziskovalnim okoljem in gospodarstvom omogočimo čim več priložnosti za razvoj. Prav v takšnem sodelovanju nastajajo znanje, ideje in priložnosti, ki bodo Sloveniji pomagale ohranjati in krepiti njeno digitalno konkurenčnost.« 

Mojca Štruc, generalna direktorica Direktorata za digitalno družbo, Ministrstvo za digitalno preobrazbo: »V Sloveniji ima med mladimi danes skorajda vsak dostop do svoje digitalne naprave, žal pa pri usvajanju digitalnih kompetenc nismo tako uspešni. Vemo, da smo brez njih (vsi) bolj izpostavljeni nevarnostim spletnega okolja in težje izkoristimo vse prednosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba. A tudi, če jih imamo, ostajamo z digitalnimi kompetencami predvsem uporabniki. Temeljna znanja računalništva, informatike, algoritmičnega razmišljanja ipd. odpirajo bistveno širše priložnosti – odpirajo vrata med ustvarjalce digitalnega sveta. Mladi, ki imajo tovrstna znanja priložnost razvijati od najzgodnejših let, so naša prihodnost – ker bodo to (prihodnost) dobesedno kreirali.«

Andrej Brodnik, ACM Slovenija: »Ni se bati za prihodnost. Imamo odlične mentorje in učitelje, ki mlade navdušujejo za računalništvo in informatiko ter jim pomagajo razvijati znanja, ki bodo pomembno oblikovala prihodnost naše družbe.«

Nagrajenci RIN 2026

Nagrada Naj mentor

Nagrado Naj mentor so prejeli:

• Nataša Kostrevc, Vrtec Brežice
• Milan Podbršček, Osnovna šola Frana Erjavca Nova Gorica
• Mirko Đukić, Gimnazija Antona Martina Slomška Maribor

Nagrade sta podelila Gregor Anželj, predsednik Sekcije učiteljev pri ACM Slovenija, in Branko Jovanović, tehnični direktor za podatkovne centre v podjetju ADVANT d.o.o.

ACM Bober

Posebne nagrade najboljšim v tekmovanju ACM Bober so prejeli:

• Matic Tomašič, Osnovna šola Trzin – 6. razred, 1. mesto
• Bine Drole, Osnovna šola Škofja Loka – 7. razred, 1. mesto
• Zoja Skok, Osnovna šola Trnovo – 8. razred, 1. mesto
• Žiga Pirc, Osnovna šola Rodica Domžale – 9. razred, 1. mesto
• Lovro Arh, Gimnazija Bežigrad – 1. letnik, 1. mesto
• Mihael Skubin, Gimnazija Nova Gorica – 1. letnik, 1. mesto
• David Osojnik, Zavod sv. Frančiška Saleškega Gimnazija Želimlje – 2. letnik, 1. mesto
• Rok Lavrič, Gimnazija Bežigrad – 3. letnik, 1. mesto
• Jakob Slak, Gimnazija Vič – 4. letnik, 1. mesto

Nagrade sta podelila Igor Zorko, predsednik Upravnega odbora Združenja za informatiko in telekomunikacije, ter dr. Špela Cerar, predsednica programskega sveta tekmovanja ACM Bober.

ACM Mladi RTK

Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – Mladi RTK so:

• Edvard Kaloh, Dr. UKI – priprave, Mladi RTK 1. skupina, 1. mesto
• Samo Oman, Priprave ACM za osnovnošolce – Mladi RTK 2. skupina, 1. mesto

ACM in ZOTKS DTUI

Zmagovalec Državnega tekmovanja iz umetne inteligence (DTUI) je: 

• Rok Lavrič, Gimnazija Bežigrad – DTUI, 1. mesto in udeležba na IAIO

ACM RTK

Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – RTK so: 

• Jaka Golob Šajn, Šolski center Postojna, Gimnazija, vzgojiteljska in računalniška šola Ilirska Bistrica – spletne aplikacije, 1. mesto
• Simon Benčina, Srednja tehniška šola Koper – 1. skupina, 1. mesto
• Niko Maren, Vegova Ljubljana – 2. skupina, 1. mesto
• Primož Markovič, Gimnazija Bežigrad – 3. skupina, 1. mesto

Nagrade v kategorijah ACM Mladi RTK, ACM in ZOTKS DTUI ter ACM RTK sta podelila Gregor Anželj, predsednik Sekcije učiteljev pri ACM Slovenija, in Rebeka Kropivšek Leskovar, Inženirka leta 2024. 

ACM UPM

Nagrajenci Posebne nagrade za najboljšega tekmovalca Tekmovanja ACM Slovenija – UPM so prvaki UPM – ekipa »Preslikovalci žlebov«, Univerza v Ljubljani:

• Jakob Schrader
• Jakob Žorž
• Luka Urbanc

Več na Novica | Mladi talenti odklepajo digitalno prihodnost Slovenije.

The post Mladi talenti odklepajo digitalno prihodnost Slovenije first appeared on Media GZS.

PREJEMNIKI PRIZNANJ

ZLATA PRIZNANJA

• Ledinek Engineering d.o.o. za inovacijo Visokozmogljiva linija za skobljanje in sortiranje.
• Impol 2000 d.d. za inovacijo Integrirani sistem zagotavljanja varnosti aluminijevih izdelkov iz recikliranih surovin za kritične aplikacije.
• SYSTEMAIR d.o.o., za inovacijo Menerga CO₂mpass.
• ALFA TEL d.o.o. za inovacijo ReVino.

Vse štiri zlate inovacije so se uvrstile na nacionalni izbor GZS za podelitev nacionalnih priznanj za inovacije, kjer bodo zastopale podravsko regijo.

SREBRNA PRIZNANJA

• Eurel d.o.o. (Baterijski rezalnik hrane RS5), 
• Pošta Slovenije (Digitalizacija kontaktnega centra z AI komunikacijsko platformo PIA), 
• Valtis ogrevanje d.o.o. (Avtonomni kogeneracijski sistem ogrevanja na polena – VIVA S-TRONIC), 
• ŠC Ptuj VSŠ – Robert Harb, ravnatelj in predavatelj – koordinacija projekta in razvoj idejne zasnove, Mihael Kukovec, predavatelj (MEH) – tehnično mentorstvo, razvoj sistema, Aleksandra Jelušič, predavateljica (EKO) – ekonomska analiza, vrednotenje učinkov, Podjetje DORSSEN d.o.o., Podjetje DORSSEN IMS d.o.o., Podjetje DHRM Servis d.o.o., Podjetje D LOGIS d.o.o., Podjetje FORTIS d.o.o. (Pametni modularni model avtomatiziranega regalnega skladišča za simulacijo in optimizacijo logističnih procesov), 
• Tehniški šolski center Maribor, Pomorsko-tehnička škola Dubrovnik (Integrirani učni sistem za pametno namakanje (prototip + učni model + digitalna podpora)), 
• Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Laboratorij za separacijske procese in produktno tehniko (Patentiran proces selektivnega mehanskega frakcioniranja biomase industrijske konoplje za izboljšanje učinkovitosti valorizacije bioaktivnih komponent), 
• Tiskarna Petrič d.o.o. (ONEPIECE- intergriran komunikacijski- distribuciski tiskarski produkt z intergriranim nanosom lepila v fazi tiska), 
• Rene Kolednik (Modularni pršilni sestav za gojenje rastlin), Lumnia, Ksenija Arzenšek, s.p. (Personalizirane oblike 3D sveč), 
• ddr. DAVORIN KRALJ (Električni nakupovalni voziček), 
•  ALBERT KOROŠEC, eAvio d.o.o., Tinaz Kaucuk Kimya San. Ve Tic. Ltd. Sti. (INTERACTIVE PLAYGROUND GAME PLATFORM – AI podprta platforma za učenje, inovativnost in družbeno interakcijo v javnem prostoru).

BRONASTO PRIZNANJE

• INŠTITUT ZA PROMOCIJO VARSTVA OKOLJA (Individualni deževni vrtovi), 
• Pošta Slovenije (Digitalni dvojček dostavne mreže za optimizacijo dostavnih točk Pošte Slovenije), 
• Hortikulturno društvo Maribor (Vodeno doživetje: Po poteh užitnih dreves v mestni občini Maribor), 
• Univerza Alma Mater Europaea (Inovacija inteligentnega študijskega okolja), 
• F.A. MAIK d.o.o.( Co-packing rdeče), 
• F.A. MAIK d.o.o. (Pametno sprinkler središče),
• Andrej Lunežnik s.p. APIHIŠKA (Modularni sistem za varno pridobivanje čebeljega strupa), 
• eAvio, d.o.o., Kreal Inženiring, d.o.o. (Inovativna štoparica za športne parke), 
• Jan Čeh (Pametna večnamenska robotska miza RoboTab), 
• SIRIUS LABORATORY d.o.o., SIRIUS DYNAMIC d.o.o., Sirius Science, Europolice Federation, Internationa Police Organization, US PROFILING INSTITUTE (Model dinamičnega profiliranja osebnosti – Algoritem razumevanja človeškega uma) 
• SMARTina, Tečaji in inštrukcije, Martina Komovec s.p. (SloveneBuddy – inovativna rešitev za integracijo tujcev skozi jezik in druženje ).

PRIZNANJA ZA PREBOJNE INVENCIJE

• Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (Odmor za stol: mini masaža za maxi učinek), 
• Dušan GRABNAR (REROFIT model za ublažitev energetske revščine), 
• SMARTina, Tečaji in inštrukcije, Martina Komovec s.p. ( 24/7 Pingpong & igre – inteligentni samostojni sistem za rekreacijo in druženje), 
• HOLO LIMITED d.o.o. (Hologramska interpretacija jaslic in božične zgodbe v Mozirskem gaju), 
• Danijel Esih (Peleti za centralno kurjavo iz industrijske konoplje), 
• Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor (VODENO DOŽIVETJE: PO MARIBORSKIH POTEH HERMANA POTOČNIKA NOORDUNGA) 
• Društvo Križemrok Mega tabor Tejo Drevenšek, Zavod Boštjan Čampa (Mega tabor).

Na razpis za leto 2026 je prispelo 33 inovacijskih prijav, pri katerih je sodelovalo več kot sto inovatorjev in inovatork. Med ocenjenimi inovacijami je bilo kar 15 produktnih inovacij. Poleg tega je bilo 6 procesnih, 6 kombiniranih, 3 družbene, 2 storitveni in 1 organizacijska inovacija.

Projekt izvajamo v partnerstvu z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, SPIRIT Slovenija in Agencijo ARIS.

The post Podeljena priznanja za najboljše inovacijske dosežke v podravski regije first appeared on Media GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Koalicijska pogodba odpira pomembno razvojno priložnost za učinkovitejšo državo in konkurenčnejše gospodarstvo. Da bo digitalizacija res spodbudila razvoja, mora biti vodena povezano, izvedbeno in z jasnimi učinki za uporabnike. To je tudi eden od ciljev gospodarskega programa Made in Slovenia 2035: prehod od modela ‘narejeno v Sloveniji’ k modelu ‘ustvarjeno v Sloveniji’, z več inovacijami, naprednimi tehnologijami in višjo dodano vrednostjo.«

Po ukinitvi samostojnega ministrstva za digitalno preobrazbo bo ključno, kako bo država v prihodnje zagotovila celovito upravljanje digitalizacije države, gospodarstva in družbe. GZS poudarja, da digitalizacija ne sme postati tehnična podporna funkcija posameznih resorjev, temveč mora ostati ena ključnih razvojnih politik države.

Zato kot osrednji predlog izpostavljamo vzpostavitev močne horizontalne službe oziroma Urada Vlade RS za digitalno politiko in umetno inteligenco. Takšna služba bi zagotovila povezano vodenje digitalnih politik, strokovno presojo večjih digitalnih projektov pred financiranjem ter preverjanje digitalne izvedljivosti zakonodaje že v fazi priprave. Za uspeh bodo ključni njen jasen mandat, ustrezna pooblastila, strokovni kadri in sposobnost povezovanja resorjev.

Predlagamo tudi okrepljeno vlogo ministrstva, pristojnega za gospodarstvo, pri digitalizaciji podjetij, vključno z možnostjo imenovanja državnega sekretarja za digitalizacijo gospodarstva. Ta bi skrbel za usklajeno izvajanje ukrepov za digitalno preobrazbo podjetij ter bil ključni sogovornik gospodarstva pri uvajanju novih tehnologij in krepitvi konkurenčnosti.

Kaj pomeni ‘digitalna država’?

Za gospodarstvo ‘digitalna država’ pomeni predvsem hitrejše in enostavnejše postopke, manj podvajanja podatkov, boljšo uporabniško izkušnjo ter učinkovitejšo podporo podjetjem pri digitalizaciji, uvajanju umetne inteligence in razvoju digitalnih kompetenc. Takšen pristop je skladen z gospodarskim programom GZS Made in Slovenia 2035, ki digitalizacijo in napredne tehnologije prepoznava kot pomembna dejavnika višje dodane vrednosti, inovativnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Predlagana izhodišča bomo predstavili pristojnim odločevalcem kot prispevek k oblikovanju učinkovitega sistema upravljanja digitalne preobrazbe.

The post Predlagamo nov model upravljanja digitalne preobrazbe države in gospodarstva first appeared on Media GZS.