Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije opozarja, da napovedane drastične spremembe učbeniške politike s strani Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, ob uvajanju novih učnih načrtov, pomenijo resno poslabšanje kakovosti učenja in poučevanja. Predvideni ukrepi zmanjšujejo strokovno avtonomijo učiteljev in bodo na dolgi rok škodovali razvojnemu potencialu države. Po oceni domače stroke ter poznavalcev učbeniških ureditev v primerljivih državah v Evropi in po svetu se Slovenija z načrtovanim administrativnim omejevanjem pestrosti učnih gradiv nevarno odmika od uveljavljenih praks držav z najuspešnejšimi izobraževalnimi sistemi.
Odbor za učbenike pri Gospodarski zbornici Slovenije je na današnji novinarski konferenci opozoril na resne sistemske posledice, ki jih prinaša netransparentno in časovno nerealistično uvajanje novih učnih načrtov, še zlasti pa na načrtovane spremembe učbeniške politike Ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Po mnenju stroke in predsednic evropskega in svetovnega združenja izobraževalnih založnikov, ki sta slovensko dogajanje primerjali z mednarodno prakso, takšna politika ogroža kakovost pouka, strokovno avtonomijo učiteljev, razvoj učnih gradiv in dolgoročno konkurenčnost države.
Kot je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je razprava o učnih načrtih in učnih gradivih pomembno razvojno vprašanje države: »Kakovost izobraževanja neposredno določa znanje, ustvarjalnost in inovativnost prihodnjih generacij. Če želimo razmišljati dolgoročno, moramo reforme izvajati premišljeno, pregledno in z realnimi časovnicami. Trenutni pristop žal kaže ravno nasprotno.«
Posebej problematično je dejstvo, da po podatkih Zavoda RS za šolstvo zgolj približno 15 odstotkov obstoječih učnih gradiv ustreza novim učnim načrtom, ki morajo zaživeti v učilnicah že septembra letos. To pomeni, da bo šolski sistem vstopil v naslednje šolsko leto izrazito nepripravljen – brez ustreznih učnih gradiv. Namesto da bi država s pravočasno objavo ključnih dokumentov, vsebinsko usklajenih s stroko, učitelji in drugimi deležniki, omogočila širok in pravočasen dostop do novih kakovostnih, strokovno recenziranih gradiv, ga z Zakonom o potrjevanju učnih gradiv (ZPUG) in pripadajočimi smernicami za potrjevanje učnih gradiv želi dodatno omejiti.
Osnutek ključnega dokumenta, smernic za potrjevanje učnih gradiv, ki že sam po sebi predstavlja poseg v strokovno presojo učiteljev, ne glede na konkretno vsebino, do danes sploh še ni bil predmet širše strokovne oz. javne razprave in je že razburil učiteljske vrste, pedagoško stroko in ustvarjalce učnih gradiv. Dokument bo odločilno vplival na to, katera gradiva bodo sploh dovoljena pri pouku. Takšen pristop bo imel po izkušnjah iz tujine dolgoročne negativne posledice.
Evropska praksa: definicija ciljev – da, definicija orodij – ne
Slovensko razpravo je v širši evropski kontekst umestila Helga Holtkamp, izvršna direktorica Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG). Opozorila je, da v državah z najboljšimi rezultati v mednarodnih primerjavah znanja ministrstva določajo cilje izobraževanja, ne pa tudi konkretnih pedagoških poti in orodij, med katere sodijo učbeniki, delovni zvezki ali delovni učbeniki. Poudarila je, da omejevanje nabora učnih gradiv in učiteljeve izbire ne izboljšuje kakovosti, ampak povečuje breme učiteljev, pelje v povečanje neenakosti med šolami in slabi podporo učencev s posebnimi potrebami.
Holtkampova je posebej poudarila, da so delovni zvezki in delovni učbeniki v večini evropskih držav razumljeni kot legitimno in strokovno podprto učno orodje, ki ga praviloma financira država, ne starši. Opozorila je, da administrativno omejevanje nabora gradiv ignorira empirične dokaze iz uspešnih sistemov. Poudarila je, da diskusija v Evropi ne gre v smeri zmanjševanja rabe delovnih zvezkov, ampak v smeri zagotavljanja pravičnega dostopa do njih. Po njenih besedah mora biti učiteljem in šolam omogočeno, da se odločijo, kaj je najboljše za njihove učence, da bodo lahko pristop prilagajali različnim slogom poučevanja in učenja ter specifiki posameznega razreda.
Globalna perspektiva: vprašanje pedagoške svobode
Z globalnega vidika je razmere osvetlila Gvantsa Jobava, predsednica Mednarodnega združenja založnikov (IPA). Opozorila je, da trenutek, ko država določa, katere vrste učnih gradiv so dovoljene in katere ne, presega okvir izobraževalnih politik, poznanih iz primerljivih držav. S tem namreč država posega v pedagoško svobodo učiteljev.
Problematičen je v njeni oceni tudi odnos slovenskega šolskega ministrstva do ustvarjalcev učnih gradiv oz. izobraževalnih založb, za katere pravi, da so eni najdragocenejših partnerjev šolskih ministrstev, ki skupaj z ministrstvom in učitelji zagotavljajo učinkovito izvajanje učnega načrta ter učiteljem nudijo najboljšo izbiro gradiv za raznolike potrebe njihovih učencev.
Poziv vladi
V Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS poudarjajo, da reformi učnih načrtov in potrjevanju učnih gradiv ne nasprotujejo, vendar opozarjajo, da ob kakšnih koli restriktivnih ukrepih na področju učnih gradiv reforma ne more uspeti. Vlado pozivajo, naj zaustavi sprejem ukrepov, dokler ne bo učbeniška politika zares premišljena, usklajena s stroko in učitelji ter z uveljavljeno evropsko in mednarodno prakso.
Negativne posledice načrtovane učbeniške politike v luči mednarodne prakse: Prevedeni avtorizirani citati tujih gostij
»Kakovostna učna gradiva so ključni del infrastrukture. Pričakovati, da bodo učitelji to infrastrukturo nadomeščali vsak zase, povečuje neenakosti, namesto da bi izboljševalo izobraževanje.«
»Če mora vsak učitelj izumljati lastna gradiva, postane reforma razdrobljena. Učenci si zaslužijo doslednost, ne pa mozaika, ki je odvisen od individualnih zmožnosti.«
»Zmanjševanje finančnega bremena za starše je sicer pomembno, vendar ne bi smelo biti razlog za omejevanje uporabe učnih gradiv. Po vsej Evropi so glavno politično orodje za zmanjševanje tega bremena državni mehanizmi financiranja.«
Helga Holtkamp,
izvršna direktorica Evropskega združenja izobraževalnih založnikov (EEPG)
E-pošta: helga.holtkamp@eepg.org, mobilni telefon: +49 171 275 63 23
Predstavitev v slovenščini in angleščini
»Trenutni predlogi slovenske vlade bodo zmanjšali nabor strokovno pripravljenih izobraževalnih virov, ki so na voljo v tej državi. Omejevanje izbire, ki je na voljo učiteljem, bo škodilo učiteljem, učencem in izobraževalnim rezultatom v Sloveniji.«
»Izobraževalni založniki so eden najdragocenejših virov vsake države. Skupaj s pristojnim ministrstvom in učitelji lahko zagotovijo, da se učni načrti učinkovito uresničujejo ter da imajo učitelji na voljo najboljši možni izbor virov za potrebe svojih učencev. Izobraževalni založniki zagotavljajo vrednost za javna sredstva na dva načina: prvič, s tem da razvijajo gradiva v skladu z dokazno utemeljenimi dobrimi praksami, in drugič, s tem da učiteljem prihranijo čas ter jim omogočijo, da se osredotočijo na druge vidike svojega dela. Po izkušnjah IPA so najboljši učni rezultati doseženi prav takrat, ko ti trije akterji sodelujejo na takšen način, in razumem, da je bilo tako v Sloveniji vse do sedaj.«
»Vse deležnike v Sloveniji spodbujam, naj se združijo v kritični razpravi o predlogih ter poiščejo rešitev, ki bo izkoristila izjemne razpoložljive vire, torej predane založnike in učitelje, za doseganje najboljših možnih rezultatov za učence.«
Gvantsa Jobava,
predsednica Mednarodnega združenja založnikov (International Publishers Association)
E-pošta: gvantsa.jobava@internationalpublishers.org
