Slovensko gradbeništvo nujno potrebuje sistemski preskok v produktivnosti, organizaciji in upravljanju projektov, če želi dolgoročno ostati konkurenčno doma in v mednarodnem okolju. Transformacija gradbeništva pri tem ni enkraten projekt, temveč dolgoročen proces, ki zahteva sodelovanje podjetij, stroke, države in izobraževalnih institucij. O tem so se strinjali predstavniki gradbenih podjetij, projektantskih in inženiring družb, investitorji, pravni in finančni strokovnjaki ter tudi dijaki zaključnih letnikov srednje gradbene šole na strokovnem dogodku »Transformacija izvedbe gradbenih projektov: rešitve in pasti novih modelov ter pristopov v mednarodnem prostoru«.
Gradbeništvo in z njim povezane dejavnosti v Sloveniji ustvarijo približno 7,5 % BDP in zaposlujejo okoli 100.000 ljudi (dejavnost F 80.000. in 20. 000 M71-projektantska in svetovalna podjetja), pri čemer se je po upadu v letu 2024 v drugi polovici leta 2025 ponovno pokazala rast gradbene aktivnosti. Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS je opozoril, da sektor kljub ugodnim kratkoročnim obetom ostaja izpostavljen strukturnim izzivom, zlasti pomanjkanju kadrov, rasti stroškov dela in nizki produktivnosti. Prav slednja bo po njegovih besedah odločilni dejavnik konkurenčnosti v prihodnjih letih, zlasti v luči pričakovanega zmanjšanja evropskih kohezijskih sredstev po letu 2029. Podjetja bodo zato vse bolj primorana vlagati v učinkovitejše izvedbene modele, boljšo projektno pripravo in tehnološke izboljšave.
Prof. dr. Ivan Damnjanović, Fulbrightov strokovnjak in profesor na Texas A&M University, je poudaril, da se gradbeni sektor – tako v ZDA kot v Evropi – že desetletja sooča s sistemskim problemom nizke produktivnosti, zamud in velikih prekoračitev stroškov. Podatki mednarodnih analiz (tudi iz ZDA) kažejo, da so megaprojekti v povprečju zaključeni z več kot letom in pol zamude ter z bistveno višjimi stroški od načrtovanih. Težava ni v pomanjkanju znanja ali prizadevnosti posameznikov, temveč v načinu, kako je gradbeništvo organizirano. Tradicionalni modeli vodenja projektov so se v zadnjih desetletjih preveč oddaljili od dejanske proizvodnje in se osredotočili predvsem na administrativno planiranje, nadzor in prenos tveganj. Posledica je razrast birokracije, visok delež posrednih stroškov ter slabo obvladovanje časa kot ključnega ekonomskega dejavnika projekta. Kot alternativo je predstavil pristop projektne produkcije (Project Production Management), ki temelji na operacijskih znanostih in razumevanju gradnje kot sistema proizvodnih tokov. Ta pristop omogoča boljše upravljanje kapacitet, zalog dela v procesu, variabilnosti in časa, kar se neposredno odraža v večji učinkovitosti in zanesljivosti projektov. Opozoril je, da brez izobraženih in aktivno vključenih naročnikov noben izvedbeni model ne more delovati optimalno. Naslovil je tudi vlogo javno-zasebnih partnerstev (PPP), zlasti pri financiranju infrastrukturnih in digitalnih projektov, pri tem pa izpostavil primere iz ZDA, kjer se s pametnimi modeli (npr. tax increment financing) uspešno povezuje javni interes in zasebni kapital, pri čemer se ustvarjena dodana vrednost vrača v lokalno okolje.
Digitalizacija kot pogoj za konkurenčnost
Po mnenju prof. dr. Žige Turka z Univerze v Ljubljani, enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za digitalizacijo gradbeništva in dolgoletnega predsedujočega delovni skupini FIEC Construction 4.0, je digitalna transformacija nujni pogoj za preživetje sektorja. Digitalna orodja, BIM, podatkovno vodenje projektov in uporaba umetne inteligence niso cilj sami po sebi, temveč sredstvo za boljše odločanje, večjo transparentnost in boljše obvladovanje kompleksnosti projektov. Digitalizacija brez spremembe organizacijskih in poslovnih modelov ne prinaša pričakovanih učinkov. Slovenija ima znanje in posamezne odlične prakse, vendar pogosto zaostaja pri sistemskem uvajanju teh pristopov v celotno vrednostno verigo gradbeništva.
Pomembno je ustrezno pravno znanje
Sporočilo Aishe Nadar (Advokatfirman Runeland AB, Švedska) je bilo jasno: brez ustreznega pravnega znanja in razumevanja tveganj lahko ambiciozni projekti hitro postanejo vir velikih izgub.
Slovenska podjetja: prehod iz lokalnega v globalni okvir
Svoja stališča in izkušnje so predstavila tudi slovenska podjetja, ki se uspešno uveljavljajo doma in v tujini. Predstavniki podjetij DUOL, LYNXCRAFT in UNIKO so pokazali, kako pomembni so inovacije, prilagodljivost, digitalna orodja in strateško razmišljanje pri prehodu iz tradicionalnih poslovnih modelov v bolj globalno in tehnološko napredno okolje. Njihove zgodbe so potrdile, da je tudi iz Slovenije mogoče graditi mednarodno konkurenčna podjetja z visoko dodano vrednostjo.
Dogodek je potekal v okviru prizadevanj GZS – ZGIGM pri podpori podjetjem pri prehodu v bolj inovativno, produktivno in mednarodno usmerjeno gradbeništvo.
Več na spletni strani GZS – ZGIGM >>
