Na okrogli mizi z naslovom Gradbeni projekti do leta 2030 in možnosti sodelovanja slovenskih in hrvaških gradbenih podjetij v okviru slovensko-hrvaške poslovne konference Investicije v gradbeništvu 2025 je sodelovala tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Glede vzrokov upada gradbene dejavnosti v Sloveniji v lanskem letu je Vesna Nahtigal pojasnila, da je vzrokov več, ključne pa gre najprej iskati v državnem sektorju in vlaganjih v javno infrastrukturo, kjer država spodbuja gradbeni sektor preko državnih vlaganj v ceste, železnice, energetiko, javne objekte in protipoplavno zaščito. V zadnjem času se je napovedovalo povečanje teh projektov, predvsem na področju prometne in energetske infrastrukture, a so nekateri zaradi birokratskih zapletov zamaknjeni, predvsem zaradi dolgotrajnega prostorskega načrtovanja in izdajanja gradbenih dovoljenj. Tudi zapletenost postopkov prostorskega načrtovanja in pridobivanja gradbenih dovoljenj je v Sloveniji že dolgo poznan problem, ki ga vlada ne zmore razrešiti. Čeprav so bile uvedene nekatere reforme, se je število izdanih dovoljenj v zadnjem letu zmanjšalo, kar pomeni, da administrativne ovire še vedno zavirajo gradnjo. V letu 2024 je število izdanih gradbenih dovoljenj padlo na večletno dno, kar kaže na zmanjšano prihodnjo gradbeno aktivnost, predvsem pri visokih gradnjah.
Kar se tiče globalne ekonomske vojne med ZDA in EU, je generalna direktorica GZS ocenila, da glede na to, da ne uvažamo gradbenih materialov iz ZDA, zaradi trgovinske vojne ne bo bistvenega vpliva na gradbene cene. Bolj jo skrbi trenutno stanje v energetiki, saj so “cene energentov zelo nepredvidljive in seveda lahko ob morebitni nadaljnji geopolitični eskalaciji dodatno vplivajo na stabilnost cen v gradbeništvu, ki je velik porabnik energije. Vrednost dela vse bolj vpliva tudi na končne cene v gradbeništvu, ne smemo pa zanemariti inflacije, za katero smo se šele pred kratkim prepričali, kako nepredvidljiva je lahko. Bolj kot vse skupaj jo skrbi pomanjkanje ustrezno kvalificirane delovne sile na slovenskem trgu ter želja po prodoru gradbenega sektorja tretjega sveta, predvsem iz Kitajske in Turčije, ki zaradi vrste pomanjkljivosti evropske regulative sproti iščeta pogoje za izpodrivanje domačih gradbenih podjetij in s tem spodkopavata zelo pomemben gospodarski steber vsakega gospodarstva.”
Na vprašanje, ali je odpuščanje 10.000 delavcev nemškem gradbeništvu za obe državi razlog za skrb in odpuščanje tudi pri nas ali pa morebiti priložnost za popolnitev delovnih mest, je Vesna Nahtigal odgovorila, da se tako v Sloveniji kot na Hrvaškem trenutno soočamo z velikim pomanjkanjem delovne sile v gradbeništvu, zato odpuščanj v panogi zagotovo ni in jih tudi v prihodnje ne bi smelo biti. Opozorila je na dejstvo, da bo naša država v prihodnje morala zagotoviti dovolj investicijskih projektov, ki bodo zaposlili slovensko gradbeništvo, da se ne bo ponovilo katastrofalno obdobje 2010-2015 za gradbeništvo, ko je več kot 65 % gradbenih podjetij šlo v stečaj izključno po krivdi države. “To se ne sme ponoviti. Državne investicije morajo biti zato, ker jih ljudje potrebujejo, ne pa zato, ker se uporabljajo za reševanje gradbenikov, kot rada razlaga politika. Projektov za izvedbo je dovolj, pravzaprav bi morali biti že končani, pa se še izvajajo ali pa se sploh še niso začeli graditi, kljub temu da so zelo pomembni za družbo: govora je o prometni, energetski, komunalni, socialni in drugi infrastrukturi. Navsezadnje je tu pomemben tudi ekonomski delež gradbeništva v domačem BDP, ki znaša okoli 6 %, da multiplikativnih učinkih na druge gospodarske panoge niti ne omenjamo.”
Okroglo mizo je moderiral znani hrvaški televizijski voditelj Mislav Togonal iz HRT, sodelovali pa so poleg generalne direktorice še Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, Gregor Jernejc, namestnik glavnega direktorja in direktor področja inženiring in tuji trgi v podjetju GH Holding, Mirjana Čagalj, podpredsednica Hrvaške gospodarske zbornice za gradbeništvo in promet (HGK), Ivica Budimir, predsednik uprave Hrvaških cest in Ivan Kršić, predsednik uprave HŽ Infrastruktura.
Razprava se je dotaknila številnih vprašanj, ki ta trenutek tarejo slovensko in hrvaško gradbeništvo, od padca skupnega obsega gradbenih del v Sloveniji do enormne rasti na Hrvaškem, izvajanju ključnih projektov, ki jih slovenska in hrvaška podjetja izvajajo v eni in drugi državi, kadrovskega stanja v panogi v obeh državah ter morebitnih posledic zaradi globalne ekonomske vojne med ZDA in Evropsko Unijo ter nadaljevanja gospodarske krize v EU, predvsem v Nemčiji.
