V teoriji je tako, da večji enotni trg omogoča gradnjo uspešnejših multinacionalk, ki lahko konkurirajo na globalnem trgu. EU je nekoliko specifična, meni glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Evropska pravila se sicer v določeni meri harmonizirajo, vseeno pa Evropa ni povsem enotna, saj še vedno obstajajo nacionalne zakonodaje držav. S tem se ohranjajo razlike med državami tudi znotraj EU, kar pa otežuje gradnjo resnično močnih globalnih podjetij.

O tem, kako hud udarec za svetovno in posledično evropsko in slovensko gospodarstvo bi bila razširitev bližnjevzhodne vojne, npr. z zaprtjem Hormuške ožine, prek katere potekajo zelo pomembne oskrbovalne poti za nafto in zemeljski plin, Ivanc meni, da bi bile z vidika dobave dveh ključnih energentov, zemeljskega plina in naftnih derivatov, najbolj prizadete azijske države (Južna Koreja, Indija, Kitajska, tudi Japonska, ki so zelo velike uvoznice teh energentov iz te regije), Evropa pa manj. Vendar pa bi, ker gre tudi na evropskih borzah zaznali rast cene za ta dva energenta.