»Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) podpiramo izplačilo čim višje prostovoljne, neobdavčene božičnice, kjer to omogoča poslovanje podjetij. Vendar božičnica v danih razmerah ne more biti obvezna,« poudarja generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in dodaja, da »če predsednik vlade meni, da mora biti božičnica obvezna, mora vlada podjetja razbremeniti davkov in prispevkov v enakovredni višini božičnice.« V tem okviru se je GZS pripravljena pogovarjati tako z vlado kot s sindikati.
Kot pojasnjuje generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanja podjetij na trgu. »V podjetjih, kjer poslovni rezultati to omogočajo, podpiramo izplačilo čim višje prostovoljne in neobdavčene božičnice. Pozdravljamo vse predloge vlade, ki gredo v smeri davčne razbremenitve plač, tudi v primeru božičnice.« Ob tem GZS predlaga razbremenitev božičnice oz. nagrad za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov, kar bi še bistveno bolj pomagalo zaposlenim pri blaženju draginje, poudarja Nahtigal.
Vendar so tudi podjetja, ki si zaradi zahtevnih gospodarskih razmer in kritičnega poslovanja božičnice trenutno ne morejo privoščiti. Razmere v gospodarstvu so po besedah Vesne Nahtigal resne, kar je tudi razlog, da gospodarstvo in GZS ne morejo pristati na obvezno božičnico. »Slovensko gospodarstvo je v resnem upadanju. Vlada bo s predlogi, kot je obvezna božičnica v danih zaostrenih gospodarskih in proračunskih razmerah ta padec le še pospešila,« je jasna generalna direktorica GZS.
Dodaja, da je bila v prvi polovici leta gospodarska rast komaj 0,1-odstotna in tako med najslabšimi v EU. Institucije nam za letos močno znižujejo napoved rasti BDP – UMAR le na 0,8 %, kar je bistveno manj od dolgoletnega povprečja pri 2,9 %. Industrijska proizvodnja se je v predelovalnih dejavnostih v prvi polovici leta skrčila za skoraj 2 %, investicije v osnovna sredstva so padle za 3 %, izvoz se je znižal za 0,8 %, gradbeništvo beleži kar dvomestne padce.
Zato ponavlja, da gospodarstvo podpira prostovoljno božičnico, ob tem pa so dobrodošli vsi ukrepi, ki gredo v smeri razbremenitve stroškov dela in omogočajo višja neto izplačila zaposlenih. »Vsekakor se želimo pogovarjati o možnostih razbremenitve božičnice in nagrad za uspešnost, da bomo na ta način zaposlenim pomagali pri blaženju zaostrenih razmer,« še dodaja.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček, predsedujoči Ekonomsko-socialnemu svetu, pojasnjuje, da »smo se v Sloveniji zavezali k socialnemu dialogu, kar pomeni, da iščemo rešitve glede vseh ključnih vprašanj v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.« To je še toliko bolj pomembno za vprašanja, ki lahko pomembno negativno vplivajo na prihodnost gospodarstva in posledično na razvoj Slovenije, delovna mesta in zaposlene. »Namesto, da predsednik vlade ultimativno napoveduje uvedbo novih obremenitev, želimo od predsednika slišati, ali je manevrski prostor za socialni dialog.« Kot je dodal, je predsednik vlade v včerajšnjem pisnem odgovoru zagotovil, da gre za izhodišča, ki so podlaga za obravnavo na ESS. Na današnji seji kolegija ESS je zato bila sprejeta odločitev, da bo tema božičnice obravnavana na redni seji ESS, ki bo 10. oktobra.
Video izjavi generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal in glavnega izvršnega direktorja GZS Mitje Gorenščka sta na voljo na povezavi. Ob uporabi prosimo, da navede vir GZS.
