GZS pozdravlja izid glasovanja v Odboru za pravne zadeve Evropskega parlamenta (JURI) o prvem omnibus svežnju za poenostavitve na področju trajnostnosti. Rezultat glasovanja kaže, da si tudi evropski poslanci prizadevajo za oblikovanje bolj praktičnega in sorazmernega okvira za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja (MSP).

GZS poziva k hitremu sprejetju svežnja na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, da se podjetjem zagotovi pravna varnost in zmanjša regulativna obremenitev.

Glasovanje odbora JURI o prvem omnibus svežnju je pozitiven korak k enostavnejšemu in bolj izvedljivemu poročanju o trajnostnosti za podjetja. Evropski parlament mora zdaj temu slediti, EU pa mora nadaljevati s prizadevanji za dodatno zmanjšanje administrativnih ovir in nepotrebnih bremen.

Obstoječi okvir je evropskim podjetjem naložil znatno breme zaradi širokega nabora zavezancev, velikega števila zahtevanih razkritij ter posrednih učinkov na MSP. GZS že dlje časa opozarja, da sta sorazmernost in izvedljivost pravil nujni za uspešno izvajanje trajnostnih politik ter konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Ključni elementi kompromisnega svežnja, ki jih GZS podpira in spodbuja pri nadaljnjem odločanju na plenarnem odločanju EP:

1. Direktiva o skrbnem pregledu v zvezi s trajnostnostjo podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive – CS3D)

• Tveganjsko zasnovan pristop: Postopek skrbnega pregleda naj se začne z začetno presojo (scoping), ki temelji na razpoložljivih informacijah in se osredotoča na področja, kjer je verjetno, da bodo nastali negativni vplivi. Če se taka tveganja ugotovijo, naj podjetja lahko določijo prednostne poslovne partnerje prve ravni (tier 1) glede na resnost in verjetnost vplivov. Če resna tveganja niso ugotovljena, podjetjem ne bi smelo biti treba pridobivati dodatnih informacij od drugih partnerjev v vrednostni verigi.
• Nasprotovanje uvedbi pravil o civilni odgovornosti na ravni EU, saj nacionalni pravni okviri že zagotavljajo učinkovite mehanizme odgovornosti in dostopa do pravnega varstva. Poudarek mora ostati na izvajanju in nadzoru na ravni držav članic, ob podpori jasnih smernic in sodelovanja med nacionalnimi organi.
• Zavrnitev predloga za ponovno uvedbo sankcij glede na promet (turnover-based sanctions) v višini 5 %, saj bi bili takšni ukrepi nesorazmerni in bi ustvarili pravno negotovost.
• Spodbujanje priprave prehodnih načrtov (transition plans), ki so skladni s cilji Pariškega sporazuma, brez obveznega izvajanja ukrepov ali stroge uskladitve s ciljem 1,5 °C. Podjetja naj se osredotočijo na prostovoljno pripravo in razkrivanje verodostojnih načrtov, v skladu z značajem direktive kot obveznosti prizadevanja (obligation of means), ne obveznosti rezultata (obligation of result).
• Utrditev načela popolne harmonizacije in omejitev t. i. »zlate nadgradnje« (gold-plating), ki jo uvajajo posamezne države članice ter s tem ogrožajo enake konkurenčne pogoje in povečujejo skladnostna bremena v dobavnih verigah.

2. Direktiva o poročanju podjetij o trajnostnosti (Corporate Sustainability Reporting Directive – CSRD):

• Zagotavljanje praktičnega in sorazmernega obsega poročanja z uskladitvijo pragov poročanja s stališčem Sveta EU, kar omogoča večjo skladnost z direktivo CS3D.
• Ohranitev stroge omejitve po vrednostni verigi (value chain cap), ki temelji na prostovoljnem standardu za MSP (Voluntary Standard for SMEs – VSME), da se omeji obseg informacij, ki jih večja podjetja lahko zahtevajo od podjetij, ki niso zavezana k poročanju.
• Zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev med evropskimi in neevropskimi podjetji, ki delujejo na notranjem trgu EU, glede obveznosti poročanja o trajnostnosti.
• Ohranitev omejenega zagotovila (limited assurance) kot standarda, utemeljenega na jasnih in poenotenih revizijskih pravilih, s čimer se zmanjša zapletenost in poveča doslednost. Trenutna praksa, kjer revizorji pogosto zahtevajo podporno dokumentacijo, kot da bi šlo za razumno zagotovilo (reasonable assurance), podjetjem povzroča prekomerno administrativno breme.
• Vzpostavitev izvedljivega okvira za načrte podnebnega prehoda, skladno z določbami direktive CS3D – torej spodbujanje podjetij, da razvijajo prehodne načrte, usklajene s cilji Pariškega sporazuma.