»Vlada z dodatnimi obremenitvami neto minimalno plačo slabi. Brez sprememb zakona o dohodnini, sprejema zakona o obveznem zdravstvenem prispevku in zakona o dolgotrajni oskrbi bi neto minimalna plača že v letu 2025 znašala 995 evrov. Če bi se nato za leto 2026 uskladila le z letno inflacijo, bi bila okoli 1.022 evrov,« je jasen glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Zagovarja, da se kot merilo uskladitve namesto neto upošteva bruto minimalna plača, kot je to določeno v zakonu o minimalni plači. »Bruto minimalna plača je primerljiva skozi čas in bolje odraža gibanje stroška dela. Tak pristop je predvidljiv, pregleden in skladen z namenom minimalne plače,« dodaja Gorenšček. Po anketi GZS v kovinski industriji bo več kot polovica od 46 anketiranih podjetij ob uveljavitvi zvišanja napovedane minimalne plače začela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino.
GZS podpira dostojno plačilo zaposlenih in redno usklajevanje minimalne plače z rastjo inflacije, ki meri spremembo povprečne cene izdelkov in storitev povprečnega potrošnika. Vendar opozarja, da morajo biti izračuni objektivni (podatki Statističnega urada RS). Zadnji izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki jih je kot argument za dvig minimalne neto plače na 1.000 evrov navedel minister za delo, je temeljil na študiji, osnovani na anketnih ocenah, kar vsebuje veliko mero subjektivnosti.
Kot poudarja Gorenšček, si delodajalci želijo višjih neto plač za svoje zaposlene, a ne z dodatnim dvigom bruto plač oziroma stroškov dela. Za rast neto dohodkov so zato primernejši ciljani davčni ukrepi, ki stroškov dela za podjetja ne povečujejo.
Minimalna plača bi bila brez dodatnih obremenitev že v letu 2025 okoli 1.000 evrov
Podatki ministrstva za delo so pokazali, da so se minimalni življenjski stroški v zadnjih treh letih povečali za 18 odstotkov, inflacija za okoli 17,5 odstotka, minimalna plača pa že za 18,9 odstotka. To jasno dokazuje, da se je minimalna plača v tem obdobju že uskladila in tako ohranila svojo kupno moč.
Gorenšček je izpostavil, da je bila neto minimalna plača za leto 2025 določena pri 930 evrih, januarja 2026 pa po dodatnih obremenitvah znaša zgolj 887 evrov. To pomeni 43 evrov manj mesečno oziroma 516 evrov letno, kar so neposredno občutili prejemniki minimalne plače. »Če aktualna vlada ne bi spreminjala zakona o dohodnini, ki je začel veljati s 1. januarjem 2023, uvedla obveznega zdravstvenega prispevka in prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki so vsi po vrsti negativno vplivajo na neto minimalno plačo, bi ta že za leto 2025 znašala 995 evrov. Posledično bi znašala neto minimalna plača za leto 2026, če bi se bruto plača uskladila zgolj z inflacijo, 1.022 evrov,« je izpostavil Gorenšček.
Ob tem ponovno poudarja, da bi vsak dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenil tudi javne finance prek višjih stroškov dela v javnem sektorju ter bi posredno povečal pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Oslabil bi tudi produktivnost tako v javnem kot v zasebnem sektorju, saj bi se razlike v prejemkih med zaposlenimi še dodatno znižali, kar ne bi bila posledica razlik v delovno vnemi, temveč posledica administrativne odločitve.
Anketa v kovinski industriji potrjuje upad prodaje podjetij zaradi dviga minimalne plače
Po anketi Združenja kovinske industrije pri GZS (nanjo je odgovorilo 47 podjetij) v tej dejavnosti 79 % anketiranih podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledične izgubo konkurenčnosti. Kar tretjina podjetij napoveduje večji upad prodaje od 10 %, pri čemer so najbolj izpostavljena majhna in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih podjetij odgovarja, da bi z uveljavitvijo napovedane minimalne plače začela razmišljati o delni ali večji selitvi proizvodnje v tujino. Najbolj so selitvi naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest (zaradi upada prodaje in/ali selitve proizvodnje) napoveduje kar 70 % anketiranih podjetij, pri čemer jih 21 % navaja več kot 30-odstotno zmanjšanje.
