“Uvozna odvisnost ZDA in Evrope od Kitajske se je pri nekaj visokotehnoloških proizvodih znižala, pri nekaterih ključnih proizvodih za zeleni prehod pa povečala,” piše glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc v kolumni za časopis Delo. Kot navaja, je zadnja anketa med velikimi proizvodnimi podjetji v Nemčiji, Italiji in Španiji je pokazala, da je Kitajska ključna dobaviteljica kritičnih vhodnih izdelkov (surovin ali polproizvodov) za šestino do tretjino proizvodnih podjetij iz teh držav. Majhna podjetja so celo bolj odvisna od uvoza iz Kitajske. Vseeno so stresni testi med konkretnimi velikimi proizvodnimi podjetji iz Belgije, Francije, Italije, Španije in Slovenije pokazali, da bi prekinitev dobave povzročila gospodarsko škodo v višini treh odstotkov dodane vrednosti.

Najbolj prizadeta bi bila industrija električne opreme (sedem odstotkov nižja dodana vrednost), sledile pa bi ji kemična, kovinska industrija, elektronika in strojegradnja. Če bi ZDA in EU s podobnimi ukrepi zviševale carine na kitajske proizvode ter bi Kitajska nanje odgovorila s protiukrepi, ki bi preprečevali izvoz kritičnih polproizvodov za proizvodna podjetja, bi se svetovni BDP znižal za šest odstotkov.

V primeru scenarija uvedbe carin na popolnoma vse proizvode bi se BDP znižal še bolj, za devet odstotkov, kar, recimo, pomeni rast svetovnega gospodarstva v obdobju treh let. Pri tem bi večja gospodarstva z večjim notranjim trgom te izzive prestala lažje kot manjša, kakršno je tudi slovensko. V odvisnosti od intenzivnosti trgovinskih vojn bi se BDP v ZDA znižal od dva do šest odstotkov, v EU pa med 2,4 in 9,5 odstotka, medtem ko bi kitajski upadel še bolj.

Če bi ZDA uvedle še dodatne carine na proizvode iz drugih zahodnih in nevtralnih držav, bi se upad ameriškega BDP podvojil, medtem ko bi v EU upadel le nekoliko. Ne glede na to bi visokotehnološko blago po mnenju strokovnjakov še vedno našlo pot do kupcev prek posrednih kanalov, vendar bi se njegova cena zvišala. Ta dinamika bi vplivala na rast cen ne glede na to, ali bi se proizvodnja v ZDA in Evropi res povečala (za del proizvodov bi se, vendar bi bila proizvodna cena višja) ali pa bi potrošniki preprosto plačali višjo ceno zaradi carin.