Stališča - Media GZS https://media.gzs.si Gospodarska zbornica Slovenije Mon, 16 Nov 2026 13:13:39 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=7.1.5 https://media.gzs.si/wp-content/uploads/2025/06/cropped-media-favicon-32x32.png Stališča - Media GZS https://media.gzs.si 32 32 Odziv na zavajajoče trditve Inštituta 8. marec: Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja varnosti pri delu zaposlenih, temveč odpravlja sistemsko krivico do poštenih delodajalcev https://media.gzs.si/odziv-na-zavajajoce-trditve-instituta-8-marec-zakon-za-razvoj-slovenije-ne-odpravlja-varnosti-pri-delu-zaposlenih-temvec-odpravlja-sistemsko-krivico-do-postenih-delodajalcev/ Mon, 16 Nov 2026 13:13:11 +0000 https://media.gzs.si/?p=8103 Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) – odločno zavračamo zavajajoče trditve Inštituta 8. marec glede odgovornosti delodajalcev pri poškodbah pri delu. Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu […]

The post Odziv na zavajajoče trditve Inštituta 8. marec: Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja varnosti pri delu zaposlenih, temveč odpravlja sistemsko krivico do poštenih delodajalcev first appeared on Media GZS.

]]>
Pet reprezentativnih delodajalskih organizacij – Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) – odločno zavračamo zavajajoče trditve Inštituta 8. marec glede odgovornosti delodajalcev pri poškodbah pri delu. Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, saj pravice zaposlenih do zdravljenja in odškodnin ostajajo popolnoma nespremenjene. Zakon zgolj ustrezneje ureja odgovornost delodajalcev v odnosu do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Poskusi ustvarjanja umetnega konflikta med delavci in delodajalci ne rešujejo varnosti na delovnem mestu, temveč ogrožajo obstoj marsikaterih slovenskih podjetij in delovnih mest.

Delodajalske organizacije že več kot desetletje opozarjamo na nevzdržno ureditev regresnih zahtevkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Delodajalci za vsakega zaposlenega vsak mesec redno vplačujejo obvezni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Kljub temu pa ZZZS v primeru nesreče pri delu – tudi če je šlo za trenutek nepozornosti ali nesrečno naključje, pri čemer je delodajalec poskrbel za vse varnostne ukrepe, usposabljanja in zaščitno opremo – od delodajalca izterja celotne stroške zdravljenja, bolniških nadomestil in invalidnin. Ti zneski lahko presegajo tudi 100.000 evrov in za marsikatero mikro ali malo podjetje pomenijo neposreden stečaj.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Pomembno je, da zakon ne odpravlja ali zmanjšuje varnosti pri delu zaposlenih, niti ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev napram zaposlenim. Podjetja, tako majhna kot velika, potrebujejo predvsem pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja. Že vnaprej morajo vedeti, v katerim primerih odgovarjajo in kje se njihova odgovornost konča. V nasprotnem primeru se težje odločajo za nove naložbe in zaposlitve. Zato pozdravljamo jasnejšo razmejitev med dejansko odgovornostjo delodajalca in tveganji. Prepričani smo, da bo to prispevalo k stabilnejšemu in jasnejšemu poslovnemu okolju v Sloveniji.«

Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS): »Zakon za razvoj na področju regresnih zahtevkov za nesreče pri delu v nobenem delu ne krči pravic zaposlenih glede varnega dela niti ne zmanjšuje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje varnosti. Zakon zgolj spreminja razmerje med zdravstveno zavarovalnico in delodajalci. Po trenutni ureditvi lahko zavarovalnica vloži regresne zahtevke tudi ob manjših malomarnostih, kar za podjetja predstavlja nepredvidljivo in potencialno uničujoče finančno breme, tudi do 100.000 evrov ali več.« In dodaja: »V OZS že vrsto let opozarjamo, da delodajalci plačujemo prispevke za poškodbe pri delu, a ko se nesreča dejansko zgodi, zavarovanje ne deluje. Zakon za razvoj Slovenije tako tega ne spreminja v škodo delavcev. Zakon zgolj odpravlja sistemski absurd in ščiti podjetja, ki spoštujejo predpise, pred uničujočimi zahtevki zaradi nesrečnih naključij.«

Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije po desetih letih prizadevanj končno prinaša pravičnejšo in evropsko primerljivo rešitev. Odškodninska in regresna odgovornost delodajalca ostaja polna v primerih naklepne  kršitve varnostnih predpisov. V primeru hude malomarnosti je opredeljen najvišji znesek.  Le kadar gre za lažjo malomarnost oziroma splet nesrečnih okoliščin, tveganje krije ZZZS, za katerega delodajalci že plačujejo prispevke.

Reprezentativne delodajalske organizacije zakon za razvoj podpiramo zaradi konkretnih rešitev, za katere se zavzemajo že več let. Po referendumu se bomo v dialogu s socialnimi partnerji zavzemale za spremljanje učinkov zakona in za izboljšave tam. Volivke in volivce vabimo, da se v nedeljo, 6. decembra, udeležite referenduma in glasujete ZA Zakon za razvoj.

The post Odziv na zavajajoče trditve Inštituta 8. marec: Zakon za razvoj Slovenije ne odpravlja varnosti pri delu zaposlenih, temveč odpravlja sistemsko krivico do poštenih delodajalcev first appeared on Media GZS.

]]>
GZS po seji ESS: pogajanja pri demografskem skladu so dokaz, da socialni dialog deluje. Pri zaposlovanju tujcev pa ostajajo odprta ključna vprašanja https://media.gzs.si/gzs-po-seji-ess-pogajanja-pri-demografskem-skladu-so-dokaz-da-socialni-dialog-deluje-pri-zaposlovanju-tujcev-in-dolgotrajni-oskrbi-pa-ostajajo-odprta-kljucna-vprasanja/ Fri, 13 Nov 2026 14:13:08 +0000 https://media.gzs.si/?p=8096 Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smo poudarili pomen konstruktivnega socialnega dialoga in vključevanja socialnih partnerjev v pripravo zakonodajnih rešitev. Obravnava posameznih predlogov je pokazala, da je s sodelovanjem, strokovno razpravo in upoštevanjem argumentiranih predlogov mogoče doseči večinsko usklajene rešitve, kot je to pri Zakonu o nacionalnem demografskem skladu. Pri predlogu novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju […]

The post GZS po seji ESS: pogajanja pri demografskem skladu so dokaz, da socialni dialog deluje. Pri zaposlovanju tujcev pa ostajajo odprta ključna vprašanja first appeared on Media GZS.

]]>
Na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) smo poudarili pomen konstruktivnega socialnega dialoga in vključevanja socialnih partnerjev v pripravo zakonodajnih rešitev. Obravnava posameznih predlogov je pokazala, da je s sodelovanjem, strokovno razpravo in upoštevanjem argumentiranih predlogov mogoče doseči večinsko usklajene rešitve, kot je to pri Zakonu o nacionalnem demografskem skladu. Pri predlogu novele Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev vztrajamo pri črtanju 42. člena, ki ureja prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, ter nasprotujemo predlagani ureditvi kvot, saj predlog ne rešuje ključnih vprašanj za poslovanje podjetij. Podpiramo tudi namen Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva.

Zakon o nacionalnem demografskem skladu: večinsko soglasje socialnih partnerjev

GZS pozdravlja doseženo večinsko soglasje socialnih partnerjev glede predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Pogajanja v okviru pogajalske skupine ESS so potekala konstruktivno, rezultat pa je predlog zakona, oblikovan na podlagi skupnih predlogov delodajalske in sindikalne strani. Usklajene so bile rešitve glede namenske porabe sredstev sklada, njegovega upravljanja, vključevanja socialnih partnerjev ter dolgoročnega ohranjanja in povečevanja premoženja sklada.

V GZS posebej izpostavljajo delo Ministrstva za finance, ki je izkazalo visoko stopnjo strokovnosti, pripravljenosti na dialog in upoštevanja predlogov socialnih partnerjev.

Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS: »Doseženo večinsko soglasje je pomemben rezultat socialnega dialoga in dokaz, da je mogoče tudi pri zahtevnih sistemskih vprašanjih z odgovornim in strokovnim sodelovanjem najti rešitve, sprejemljive za vse tri strani. Ministrstvu za finance gre za to posebna pohvala.«

Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev: GZS vztraja pri črtanju 42. člena

GZS se sicer strinja, da so potrebne na področju zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev, spremembe, vendar pa predlog novele zakona kljub večkratnim opozorilom delodajalske strani ne rešuje ključnih vprašanj, ki pomembno vplivajo na poslovanje podjetij in dostop do tuje delovne sile.

GZS vztraja pri črtanju 42. člena veljavnega zakona, ki ureja prepoved zaposlovanja, samozaposlovanja in dela tujcev. Ocenjuje, da gre za nesorazmeren ukrep, ki pomeni dodatno sankcioniranje delodajalcev za kršitve, za katere so sankcije že določene v drugih predpisih. Takšna ureditev lahko povzroča nesorazmerne posledice za poslovanje podjetij in je diskriminatorna do tujcev, zato je njena ohranitev v takšni obliki za GZS nesprejemljiva.

Prav tako nasprotuje predlagani ureditvi kvot za zaposlovanje tujcev, saj ta ne upošteva v zadostni meri dejanskih potreb gospodarstva in posebnosti poslovanja podjetij, ki svojo dejavnost opravljajo na različnih lokacijah po Sloveniji. Predlagane omejitve bi lahko dodatno otežile zaposlovanje tujih delavcev, ki jih slovensko gospodarstvo zaradi pomanjkanja domače delovne sile nujno potrebuje.

Mitja Gorenšček: »Pričakujemo, da bodo naši pomisleki upoštevani v nadaljnjem zakonodajnem postopku in da bodo oblikovane rešitve, ki bodo zagotavljale ustrezno varstvo tujih delavcev, hkrati pa omogočale predvidljivo in učinkovito zaposlovanje ter ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.«

Zakon o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva: pomemben tudi za gospodarstvo

GZS pozdravlja namen predloga Zakona o povečanju dostopnosti do zdravstvenega varstva, ki prinaša ukrepe za skrajševanje čakalnih dob, učinkovitejšo izrabo obstoječih zmogljivosti in izboljšanje dostopnosti storitev. Predlog med drugim predvideva aktivnejšo vlogo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pri zagotavljanju zgodnejših terminov, pomoč pri izbiri osebnega zdravnika ter administrativno razbremenitev zdravstvenega osebja.

Mitja Gorenšček: »Pravočasna dostopnost do zdravstvenih storitev je pomembna tako za zdravje prebivalstva kot za delovanje gospodarstva. Dolge čakalne dobe podaljšujejo bolniške odsotnosti, kar dodatno obremenjuje zaposlene, delodajalce in sistem socialnih zavarovanj.«

GZS ob tem pozdravlja ravnanje Ministrstva za zdravje, ki je pri razširitvi dnevnega reda ESS spoštovalo Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta in dopolnjeno gradivo posredovalo v skladu z dogovorom socialnih partnerjev. Spoštovanje postopkov in pravočasno vključevanje socialnih partnerjev sta pomembna pogoja za kakovosten socialni dialog.

Dolgotrajna oskrba

GZS že dalje časa opozarja na številne pomanjkljivosti pri vzpostavitvi in izvajanju sistema dolgotrajne oskrbe. Poročila o razhajanjih med načrtovanimi in dejanskimi odhodki dodatno potrjujejo pomisleke glede ustreznosti načrtovanja, organizacije in finančne vzdržnosti sistema. Na eni strani se dolgotrajna oskrba na domu še vedno ne izvaja v predvidenem obsegu, zaradi česar upravičenci ne morejo v celoti koristiti pravic, ki naj bi jim jih sistem zagotavljal. Na drugi strani pa so odhodki za dolgotrajno oskrbo v institucijah bistveno presegli prvotno načrtovane vrednosti. Takšna razhajanja kažejo na resne pomanjkljivosti pri pripravi finančnih ocen in vzpostavitvi sistema.

Mitja Gorenšček: »Sistem dolgotrajne oskrbe je bil uveden nestrokovno in brez ustrezno pripravljenih organizacijskih ter finančnih podlag, na kar smo delodajalske organizacije opozarjale že pred njegovo uveljavitvijo.«

The post GZS po seji ESS: pogajanja pri demografskem skladu so dokaz, da socialni dialog deluje. Pri zaposlovanju tujcev pa ostajajo odprta ključna vprašanja first appeared on Media GZS.

]]>
Tehnični pregledi: dvajset let opozoril, odziva ministrstva še vedno ni https://media.gzs.si/tehnicni-pregledi-dvajset-let-opozoril-odziva-ministrstva-se-vedno-ni/ Fri, 13 Nov 2026 09:49:42 +0000 https://media.gzs.si/?p=8092 Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko kljub večkratnim pozivom ni odgovorilo na opozorila o nevzdržnosti regulirane cene tehničnih pregledov vozil, opozarjajo v Sekciji strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji, ki deluje v okviru Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pričakujejo, da ministrstvo najpozneje do konca novembra skliče sestanek s […]

The post Tehnični pregledi: dvajset let opozoril, odziva ministrstva še vedno ni first appeared on Media GZS.

]]>
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko kljub večkratnim pozivom ni odgovorilo na opozorila o nevzdržnosti regulirane cene tehničnih pregledov vozil, opozarjajo v Sekciji strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in priklopna vozila v Republiki Sloveniji, ki deluje v okviru Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Pričakujejo, da ministrstvo najpozneje do konca novembra skliče sestanek s predstavniki izvajalcev tehničnih pregledov ter se opredeli do predlogov za uskladitev cen.

Dvajset let nerešenega vprašanja

Sekcija na nesorazmerje med stroški izvajanja tehničnih pregledov in regulirano ceno storitve opozarja že od leta 2006. V tem času je pristojnemu ministrstvu posredovala številne pobude za uskladitev cen, v zadnjih mesecih pa še tri uradne dopise z izdelanimi stroškovnimi analizami in konkretnimi predlogi rešitev. Problematika je bila javno predstavljena tudi na novinarski konferenci Združenja za promet pri GZS 30. septembra 2026. Kljub temu odziva ministrstva doslej ni bilo.

Stroški rastejo bistveno hitreje od cen

Tehnične preglede izvajajo gospodarske družbe na podlagi javnega pooblastila države, pod nadzorom Javne agencije RS za varnost prometa. Cene storitev določa država, zato je po mnenju sekcije tudi odgovorna za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti dejavnosti.

Od leta 2006 se je neto cena tehničnega pregleda zvišala za 17 odstotkov, medtem ko so se splošne cene povečale za približno 59 odstotkov. Stroški izvajanja pregledov, ki vključujejo stroške dela, energije, opreme in drugih storitev, pa so v istem obdobju zrasli za več kot 100 odstotkov. Razlika med rastjo stroškov in rastjo regulirane cene tako znaša približno 84 odstotnih točk.

Izvajalci tehničnih pregledov so v zadnjih dveh desetletjih prejeli le štiri uskladitve cen, ki skupaj predstavljajo manj kot pet evrov neto na pregled osebnega vozila. Cena tehničnega pregleda v Sloveniji trenutno znaša 38,28 evra, medtem ko povprečje držav Evropske unije dosega približno 62 evrov. Slovenija se tako uvršča med države z najnižjimi cenami tehničnih pregledov v EU.

Vprašanje vzdržnosti sistema

Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS: »Ne gre za vprašanje dobičkonosnosti dejavnosti, temveč za vprašanje zagotavljanja kakovostnega izvajanja javno pooblaščene storitve in izpolnjevanja vseh predpisanih standardov. Dolgotrajno neusklajevanje cen namreč otežuje vlaganja v opremo, razvoj in kadre, ki so ključni za varno izvajanje tehničnih pregledov.«

Poziv pristojnemu ministrstvu

Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS in direktor družbe AMZS: »Pozivamo Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, da najpozneje do 30. novembra 2026 skliče sestanek s predstavniki izvajalcev tehničnih pregledov ter se opredeli do predlogov za uskladitev cen. Ob tem pričakujemo tudi aktivno vključitev ministra Jerneja Vrtovca v razpravo o reševanju problematike.«

Sekcija je ministrstvu strokovne podlage in izračune že predložila. Odprti ostajata predvsem obseg in časovnica uskladitve cen. Če do 30. novembra ne bo odziva, bodo podjetja, vključena v sekcijo, prisiljena razmisliti o nadaljnjih ukrepih. Odgovornost za nastalo stanje in njegovo ureditev pa je po oceni sekcije na strani države.

The post Tehnični pregledi: dvajset let opozoril, odziva ministrstva še vedno ni first appeared on Media GZS.

]]>
ZA zakon – ZA prihodnost Slovenije https://media.gzs.si/za-zakon-za-prihodnost-slovenije/ Thu, 05 Nov 2026 09:36:59 +0000 https://media.gzs.si/?p=8056 Pet gospodarskih organizacij poziva k udeležbi na referendumu in glasu ZA razvoj Slovenije Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) smo danes na skupni novinarski konferenci napovedali, da bomo na referendumu 6. decembra glasovali ZA Zakon o interventnih […]

The post ZA zakon – ZA prihodnost Slovenije first appeared on Media GZS.

]]>
Pet gospodarskih organizacij poziva k udeležbi na referendumu in glasu ZA razvoj Slovenije

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) smo danes na skupni novinarski konferenci napovedali, da bomo na referendumu 6. decembra glasovali ZA Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), in k temu pozvali tudi volivke in volivce. Zakon ni popoln, je pa nujen začetek sprememb, ki jih Slovenija potrebuje ne glede na to, kdo vlada.

Predsednik GZS Tibor Šimonka: »Danes ne prihajamo braniti vlade. Slovenija se sooča s pomanjkanjem kadrov, staranjem prebivalstva, visokimi stroški, administrativnimi obremenitvami in vse močnejšo mednarodno konkurenco. To so problemi, ki vplivajo na kakovost življenja vsakega izmed nas. Če tega še ne čutimo danes, bomo čutili jutri. Največja konkurenčna prednost danes niso stroji ali surovine, ampak ljudje. Kdor zna pridobiti in zadržati dobre kadre, zmaga. Zakon nam pri tem pomaga, da mladi in strokovnjaki ostanejo v Sloveniji ali se vanjo vrnejo.«

Zakon razumemo kot začetek potrebnih sprememb, ne kot njihov zaključek.

Tibor Šimonka: »Na referendumu bomo odločali o državi, v kateri bodo mladi imeli priložnosti in si bodo tukaj ustvarjali prihodnost za svoje družine. O državi, kjer se bodo podjetja razvijala, zaposleni pa bodo imeli boljše službe. Kjer bodo upokojenci imeli dostojne pokojnine. In v kateri bo država zaradi več ustvarjenega lahko zagotavljala kakovostne javne storitve in poskrbela za socialno šibke. Glas ZA je glas za to, da se spremembe začnejo, namesto da znova ostanemo na začetku.«

Predsednik ZDS Marjan Trobiš je izpostavil razvojno kapico, ki najvišjo osnovo za socialne prispevke omejuje na 7.500 evrov bruto, in možnost prejemanja polne pokojnine ob nadaljnjem delu. »Razvojno kapico razumemo kot naložbo v nastajanje in ohranjanje delovnih mest z najvišjo dodano vrednostjo. Podjetjem bo olajšala zaposlovanje strokovnjakov, za katere tekmujemo na mednarodnem trgu. Polna pokojnina ob delu pa omogoča, da izkušeni sodelavci ostanejo in svoje znanje prenesejo na mlajše. Pri tem je bistven skupni interes: delavec želi in zmore delati, delodajalec pa njegovo delo potrebuje,« je dejal. Oba ukrepa povezujeta razvoj podjetij in boljši materialni položaj zaposlenih. Hkrati pričakuje pregleden načrt financiranja, spremljanje učinkov in odgovorno upravljanje javnih sredstev. »Kakovostne javne storitve in vzdržno socialno varnost moramo ohranjati skupaj s pogoji za uspešno gospodarstvo, saj brez drugega ne bo prvega.«

Predsednica TZS mag. Mariča Lah je poudarila, da zakona ne presojamo po tem, kdo ga je predlagal, ampak po tem, kaj prinaša ljudem in gospodarstvu. Zakon trajno znižuje DDV za 15 skupin osnovnih živil ter za semena, sadike in gnojila z 9,5 na 5 odstotkov: »Znižanje DDV na osnovna živila bodo najbolj občutili upokojenci, mlade družine in ljudje z nizkimi plačami. To ni luksuz, to je košarica prav vsakega izmed nas. Prepričani smo, da ga bodo trgovci prenesli v maloprodajne cene, k temu jih sili tudi močna konkurenca na trgu.« Nižji DDV bo zmanjšal odliv kupne moči v tujino, saj ta ukrep prinaša znižano stopnjo DDV za osnovna živila, kot je poznajo vse naše sosednje države.

Predsednik OZS Blaž Cvar je izpostavil administrativne razbremenitve, sistem za normirane podjetnike in nižji DDV na energente. »Za te rešitve se obrtniki in podjetniki zavzemamo že vrsto let. Manj birokracije pomeni več časa za delo in stranke. Normiranci potrebujejo preprost sistem in predvidljiva pravila, da lahko načrtujejo poslovanje. Nižji DDV na elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo pa bo razbremenil tako delavnice kot gospodinjstva,« je povedal. In dodaja, da gre za rešitve, ki jih Obrtno-podjetniška zbornica že kar nekaj let predlaga v svojih zahtevah obrti in podjetništva. »Nam je vseeno, katera vlada bo to sprejela, leva ali desna. Gre namreč samo za izenačevanje ali pa približevanje zakonodaje, kot jo že imajo sosednje ali pa bližnje države. Tako da ta stvar je nujna, da jo sprejmemo, če želimo še imeti slovensko gospodarstvo konkurenčno. Tu pa vemo, da smo v zadnjih letih padli za 14 mest.«

Gostitelj Marko Kajzer, član ZDOPS, je izpostavil, da »podjetje niso samo stroji, naročila in bilance. Brez ljudi, ki znajo in hočejo delati, tudi naša delavnica ne bi bila vredna prav veliko. Naši interesi niso v vseh pogledih enaki, imamo pa skupno vprašanje: kakšne pogoje potrebujemo, da bomo lahko v Sloveniji še naprej delali, zaposlovali in razvijali podjetja.« Dotaknil se je v zakonu vključene rešitve za primer, ko se zaposleni med opravljanjem dela poškoduje. »Varnost zaposlenih mora ostati na prvem mestu, vendar mora biti odgovornost delodajalcev sorazmerna. Za malo podjetje lahko neomejen regresni zahtevek pomeni razliko med nadaljnjim poslovanjem in zaprtjem podjetja. Predlagana ureditev odgovornosti ne odpravlja, temveč postavlja jasnejše in bolj predvidljive meje.« Pozdravil je tudi uvedbo tako imenovanega mikro s. p., ki predstavlja začasno razbremenitev tistih samozaposlenih in kmetov, ki izpolnjujejo zakonski pogoj in jim nizki prihodki otežujejo plačevanje prispevkov.

Način sprejemanja zakona ni bil takšen, kot bi si ga želeli. Takoj po referendumu bomo predlagali popravke, kjer bodo potrebni, in se zavzeli za najširši socialni dialog.

Glas ZA ni glas za katerokoli vlado ali stranko. Je glas za smer razvoja. Za to, da se spremembe začnejo danes, namesto da se razvoj znova ustavi. Na referendumu 6. decembra glasujte ZA zakon.

Od vlade hkrati pričakujemo, da bo po referendumu spremljala učinke zakona in izboljšala rešitve, ki se ne bodo izkazale za optimalne. Pa tudi, da se bo sistematično lotila sprememb na drugih področjih, od znanosti in razvoja, davčnega okolja in digitalizacije do energetike, v dobro vseh, ki v Sloveniji živijo in delajo.

Razvojna kapica

Razvojna kapica ni namenjena le vodilnim, temveč krepi konkurenčnost Slovenije pri pridobivanju in ohranjanju razvojnikov, inženirjev, tehnoloških in drugih visoko usposobljenih kadrov ter pri ustvarjanju delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Cilj ni višja neto plača približno 13.000 ljudi, ampak čim več visoko produktivnih delovnih mest. Ko takšne kadre izgubimo, izgubimo dvakrat: njihove davke in prispevke ter višjo dodano vrednost, ki jo ustvarjajo v podjetjih.

  • Slovenija je po davčnem primežu pri povprečni plači 6. med 38 državami OECD (45,3 %, ob povprečju OECD 35,1 %).  V letu 2025 je bila med tremi državami EU z največjo rastjo davkov in prispevkov na plače zaposlenih. Različne oblike kapice na socialne prispevke ima 18 od 27 držav EU; med njimi tudi Avstrija in Nemčija, ki sta  hkrati zelo močni socialni državi.
  • Po IMD je Slovenija pri privabljanju visoko usposobljenih tujih kadrov na samem repu lestvice, pri begu možganov pa na 62. mestu med 70 državami.
  • Solidarnosti ne bo ukinjena. Posameznik s 7.500 evri bruto plače državi še vedno plača vsaj 3.300 evrov prispevkov in dohodnine (skoraj 45 % celotne plače). Še vedno torej plača približno 5-krat več socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo in skoraj 3-krat več kot zaposleni s povprečno plačo. Med upravičenci so vodje razvoja, vrhunski inženirji, arhitekti sistemov, strokovnjaki za umetno inteligenco in drugi iskani specialisti.
  • V letih 2022–2026 je samo na Hrvaško uprave ali pomembne funkcije preselilo vsaj 17 velikih podjetij. Odhod 10 uprav (npr. 3 direktorji, 12.000 EUR plače) pomeni izgubo 310.000 evrov letno prispevkov, dohodnine in DDV; vendar pa se s selitvijo uprav selijo tudi pomembne funkcije, kot so marketing, nabava, razvojni oddelki … – npr. odhod IT razvojnega oddelka (primer: 8 zaposlenih s povprečno bruto plačo 5.500 evrov) pomeni dodatno izgubo 342.000 evrov letno. Predvsem pa se s tem selijo ključne odločitve o upravljanju podjetij v tujino, kar ima lahko negativne multiplikativne učinke tudi na ostale dele gospodarstva (npr. na manjše dobavitelje večjim podjetjem), podporo v lokalnem okolju (npr. društev, dobrodelnih, športnih in kulturnih aktivnosti).
  • Pri višjih plačah je razlika med stroškom za podjetje in tem, kar zaposleni prejme, tako velika, da se razlike med manj in bolj zahtevnimi delovnimi mesti zmanjšujejo (plačna kompresija). Več znanja in odgovornosti se premalo plača.

Nadaljevanje dela ob prejemanju polne pokojnine

Ukrep odgovarja na dva ključna izziva: staranje prebivalstva in pomanjkanje delovne sile. Starejšim, ki želijo in zmorejo delati dlje, ne bo treba izbirati med plačo in pokojnino. Podjetjem omogoča daljše sodelovanje z izkušenimi sodelavci in prenos njihovega znanja na mlajše. Upokojencem, ki zmorejo in želijo delati dlje, tovrsten sistem omogoča boljši socialni status.

  • Delovno aktivnih je vse manj, potrebe starajoče se družbe pa vse večje; vsak, ki želi in zmore delati dlje, šteje.
  • Slovenija je med državami z najnižjo stopnjo zaposlenosti v starosti 60–64 let.
  • Po podatkih OECD je Slovenija edina država v EU, kjer ni mogoče delati in hkrati prejemati polne pokojnine (v nekaterih državah so določene omejitve).
  • Zakon ne uvaja prisilnega upokojevanja. Delavec, ki izpolni pogoje za starostno pokojnino, lahko nadaljevanje dela pravočasno predlaga delodajalcu; če ta v 30 dneh ne odgovori, se delovno razmerje nadaljuje pod enakimi pogoji. Ob zavrnitvi ima delavec še vedno sodno varstvo (zahtevo uveljavlja v 30 dneh).

Možnost nižjega DDV na električno energijo, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo

Korak v pravo smer pri stroških energije za gospodinjstva in podjetja.

  • Nižji DDV lahko neposredno zniža stroške manjših podjetij, ki niso zavezanci za DDV, in gospodinjstev.
  • Konkurenčne in predvidljive cene energije so eden ključnih pogojev za ohranjanje industrijske proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.
  • Ukrep je pomemben tudi za energetsko intenzivne panoge, kot je industrija materialov, ki zaposluje 43.000 ljudi in pomembno prispeva k delovanju celotnega gospodarstva.

Spremembe pri normirancih

Manj administrativnih bremen in bolj predvidljivo davčno okolje za manjše podjetnike, obrtnike in samozaposlene, tudi za popoldanske normirance.

  • Po lestvici IMD je Slovenija pri poslovni zakonodaji šele na 61. mestu med 70 državami. Vsaka ura, porabljena za obrazce, je ura manj za stranke in delo.
  • Spremenjeni pragovi olajšajo vstop novih podjetnikov v sistem normiranih odhodkov.
  • Poslovanje bo preglednejše in z manj administrativnimi bremeni.
  • Ureditev je smiselna za določene dejavnosti samostojnega opravljanja dela; dolgoročno je potrebna celovita prenova statusa normiranca.

Nižji DDV na izbrana osnovna živila

Razbremenitev gospodinjstev pri vsakodnevnih nakupih osnovne hrane in blažitev visokih življenjskih stroškov.

  • Za primerljive izdelke imajo okoli 5-odstotno stopnjo vse štiri sosednje države; takšno stopnjo dovoljuje tudi EU.
  • Gospodinjstva z nižjimi dohodki namenijo za hrano in energijo večji delež dohodka, zato je razbremenitev zanje relativno največja.
  • Ukrep izboljšuje konkurenčni položaj domače trgovine ter zmanjšuje spodbudo za nakupe domačih potrošnikov v tujini.

Nižji prispevki za samozaposlene in kmete z najnižjimi prihodki

Manjše breme za tiste, ki začenjajo ali poslujejo z najnižjimi prihodki. Lažje je ostati v poslu in ga razvijati.

  • Zavarovalna osnova za upravičene zavezance je največ 45 % minimalne letne plače.
  • Ukrep velja za določene skupine po pogojih zakona. Ugodnost je časovno omejena. Posameznik jo lahko uporabi enkrat za obdobje 24 mesecev.

Oddajanje nepremičnin

Za dostopnejša stanovanja moramo spodbuditi dolgoročno oddajanje.

  • Dosedanji sistem dolgoročnega najema ni dovolj spodbujal; bil je visoko obdavčen v primerjavi s kratkoročnim oddajanjem turistom.
  • Nižja obdavčitev zmanjšuje motivacijo za oddajanje na črno in izboljšuje preglednost trga.
  • Kar 60 % mladih med 18. in 34. letom še vedno živi pri starših, kar vpliva tudi na njihove odločitve o družini.

The post ZA zakon – ZA prihodnost Slovenije first appeared on Media GZS.

]]>
Metodologija obračunavanja omrežnine: Ustavno sodišče ni presojalo ustreznosti višine tarif omrežnine https://media.gzs.si/metodologija-obracunavanja-omreznine-ustavno-sodisce-ni-presojalo-ustreznosti-visine-tarif-omreznine-2/ Tue, 27 Oct 2026 08:20:07 +0000 https://media.gzs.si/?p=8045 Na GZS spoštujemo odločbo Ustavnega sodišča RS glede metodologije obračunavanja omrežnine. Ob tem poudarja, da Ustavno sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk. Zahtevo v tem delu je zavrglo, ker akta o določitvi tarifnih postavk ni štelo za predpis oziroma splošni akt, ki bi bil lahko predmet ustavno-sodne presoje. Odločbe zato ni mogoče razumeti […]

The post Metodologija obračunavanja omrežnine: Ustavno sodišče ni presojalo ustreznosti višine tarif omrežnine first appeared on Media GZS.

]]>
Na GZS spoštujemo odločbo Ustavnega sodišča RS glede metodologije obračunavanja omrežnine. Ob tem poudarja, da Ustavno sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk. Zahtevo v tem delu je zavrglo, ker akta o določitvi tarifnih postavk ni štelo za predpis oziroma splošni akt, ki bi bil lahko predmet ustavno-sodne presoje. Odločbe zato ni mogoče razumeti kot potrditev, da so veljavne tarife ekonomsko optimalne, stroškovno ustrezne ali da nimajo nesorazmernih učinkov na posamezne gospodarske dejavnosti.

Na GZS smo že ob uvedbi sistema obračunavanja omrežnine opozarjali na nesorazmerne učinke, predvsem za energetsko intenzivna podjetja, na nezadostno proučitev posledic za konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter na vprašanje povezave med dejanskimi stroški uporabe omrežja in obremenitvami posameznih skupin uporabnikov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Prenova omrežnin mora podpirati učinkovito rabo omrežja in energetski prehod, vendar na način, ki ohranja razvojno sposobnost, investicijsko varnost in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva.«

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-43/25 z dne 7. oktobra 2026 presodilo, da izpodbijane določbe metodologije, ki med drugim urejajo dogovorjeno in presežno obračunsko moč ter faktor utežitve presežne moči od leta 2028 dalje, niso v neskladju z Ustavo. Pri tem je poudarilo pomen neodvisnosti in strokovne avtonomije Agencije za energijo, ki izhaja iz nacionalnega in evropskega pravnega okvira. Vendar pa sodišče ni vsebinsko presojalo konkretne višine tarifnih postavk, saj je zahtevo za njihovo presojo zavrglo zaradi nepristojnosti za presojo akta, ki določa konkretne cene.

Odločitev Ustavnega sodišča tako ne odpravlja vprašanj, na katera gospodarstvo opozarja že od uvedbe novega sistema omrežnin. Podjetja ne nasprotujejo plačilu stroškov, ki jih povzročajo z uporabo elektroenergetskega omrežja, pričakujejo pa pregleden, preverljiv in predvidljiv sistem obračunavanja, ki temelji na objektivnih podatkih in ustreznih strokovnih podlagah. Pri tem je bistveno, da so obremenitve posameznih skupin uporabnikov sorazmerne in da sistem ne povzroča nepotrebnih dodatnih pritiskov na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Na GZS zato pričakujemo, da bo Agencija za energijo tudi v prihodnje celovito spremljala in vrednotila učinke novega sistema obračunavanja omrežnine, zlasti na energetsko intenzivna podjetja, ter zagotovila ustrezno preglednost strokovnih podlag in podatkov, na katerih temeljijo tarifne postavke. Ustavna dopustnost posameznih elementov metodologije namreč še ne pomeni, da obstoječi sistem ne potrebuje nadaljnjih izboljšav in prilagoditev.

Tudi v prihodnje bomo dejavno spremljali učinke sistema, zbirala podatke podjetij ter si prizadevala za rešitve, ki bodo ob zagotavljanju zanesljivega in učinkovitega delovanja elektroenergetskega omrežja upoštevale tudi razvojne potrebe in mednarodno konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Od pristojnih institucij pričakujemo, da bodo na podlagi dejanskih učinkov sistema pravočasno pristopile k potrebnim prilagoditvam, kadar bodo ugotovljena nesorazmerna bremena za posamezne skupine uporabnikov.

The post Metodologija obračunavanja omrežnine: Ustavno sodišče ni presojalo ustreznosti višine tarif omrežnine first appeared on Media GZS.

]]>
Retroaktivna uvedba zimskega regresa s strani države protiustavna https://media.gzs.si/retroaktivna-uvedba-zimskega-regresa-s-strani-drzave-protiustavna/ Wed, 21 Oct 2026 14:40:40 +0000 https://media.gzs.si/?p=7998 Pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je pritrdilo opozorilom delodajalskih organizacij, da zakonodajalec novih finančnih obveznosti delodajalcem ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev. Podjetja morajo namreč imeti možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko […]

The post Retroaktivna uvedba zimskega regresa s strani države protiustavna first appeared on Media GZS.

]]>
Pozdravljamo odločitev Ustavnega sodišča RS, ki je pritrdilo opozorilom delodajalskih organizacij, da zakonodajalec novih finančnih obveznosti delodajalcem ne more nalagati za nazaj brez izpolnjenih ustavnih pogojev. Podjetja morajo namreč imeti možnost, da svoje poslovanje, finančne obveznosti in stroške dela načrtujejo na podlagi veljavne zakonodaje. Naknadno nalaganje obveznosti za obdobje, ko te še niso bile zakonsko določene, pa posega v pravno varnost in predvidljivost poslovnega okolja.

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček: »Odločitev Ustavnega sodišča je pomembno opozorilo zakonodajalcu, da mora tudi pri sprejemanju ukrepov, čigar namen je izboljšanje položaja zaposlenih, dosledno spoštovati ustavna načela pravne varnosti, predvidljivosti in prepovedi retroaktivnosti.«

Ob tem pa izraža razočaranje, da Ustavno sodišče RS kljub ugotovljeni protiustavnosti spornih zakonskih določb ni razveljavilo in ni določilo načina izvršitve svoje odločitve, ki bi odpravil posledice nedopustnega retroaktivnega učinkovanja zakona za delodajalce. Sodišče je namreč sprejelo ugotovitveno odločbo, zaradi katere obveznosti delodajalcev ostajajo nespremenjene, čeprav je bilo ugotovljeno, da je zakonodajalec pri njihovem uvajanju kršil Ustavo.

Poudarjamo, da podpiramo izboljševanje materialnega položaja zaposlenih, vendar morajo biti temu namenjeni ukrepi sprejeti na ustavno skladen, premišljen in predvidljiv način. Socialnih ciljev ni dopustno uresničevati z naknadnim nalaganjem finančnih obveznosti podjetjem brez ustrezne pravne podlage in možnosti pravočasne prilagoditve. Prav zato smo vseskozi opozarjali na pomen socialnega dialoga ter pravočasnega in odgovornega sprejemanja zakonodajnih rešitev.

Odločitev Ustavnega sodišča RS tako odpira pomembno vprašanje učinkovitega ustavnopravnega varstva delodajalcev. Čeprav je bila ugotovljena kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti, morajo delodajalci še vedno nositi finančne posledice obveznosti, ki so bile za obdobje od začetka leta 2025 do uveljavitve zakona določene za nazaj. Na GZS sicer podpirajo varstvo legitimnih pričakovanj delavcev, na katerega se je oprlo Ustavno sodišče RS, vendar menijo, da bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi položaj delodajalcev, ki so jim bile obveznosti naložene v nasprotju z ustavnimi jamstvi.

Glede na odločitev Ustavnega sodišča in ugotovljeno kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivnosti obstaja s strani podjetij možnost odškodninske tožbe države zaradi finančnih posledic, ki so jih utrpela zaradi protiustavne zakonske ureditve, s katero jim je bila obveznost izplačila zimskega regresa naložena tudi za obdobje od 1. januarja 2025 do uveljavitve zakona.

The post Retroaktivna uvedba zimskega regresa s strani države protiustavna first appeared on Media GZS.

]]>
GZS: Odločno obsojamo vsakršno izkoriščanje in zlorabo delavcev https://media.gzs.si/gzs-odlocno-obsojamo-vsakrsno-izkoriscanje-in-zlorabo-delavcev/ Wed, 21 Oct 2026 13:21:37 +0000 https://media.gzs.si/?p=7996 Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjamo, da je treba vsak sum kršitev pravic zaposlenih obravnavati resno in temeljito raziskati, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa morajo kršitelji zanje odgovarjati. Izkoriščanje zaposlenih je nesprejemljivo in nima mesta v odgovornem poslovnem okolju. Ugotavljanje morebitnih kršitev je v pristojnosti organov pregona, zato GZS podpira učinkovit nadzor in dosledno ukrepanje […]

The post GZS: Odločno obsojamo vsakršno izkoriščanje in zlorabo delavcev first appeared on Media GZS.

]]>
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarjamo, da je treba vsak sum kršitev pravic zaposlenih obravnavati resno in temeljito raziskati, v primeru ugotovljenih nepravilnosti pa morajo kršitelji zanje odgovarjati. Izkoriščanje zaposlenih je nesprejemljivo in nima mesta v odgovornem poslovnem okolju. Ugotavljanje morebitnih kršitev je v pristojnosti organov pregona, zato GZS podpira učinkovit nadzor in dosledno ukrepanje v primerih dokazanih nepravilnosti. Ob tem pa opozarja, da posameznih zlorab ni mogoče posploševati na gospodarstvo kot celoto.

Tovrstni posamezni primeri negativno vplivajo na ugled številnih odgovornih delodajalcev, ki tuje delavce zaposlujejo zakonito in korektno, hkrati pa zmanjšujejo zaupanje v sistem zaposlovanja tujih delavcev. Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS, opozarja, da so takšni primeri še posebej škodljivi v času, ko potekajo pomembna usklajevanja zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. »Vsakršno izkoriščanje in zlorabo delavcev odločno obsojamo. Posamezniki, ki kršijo zakonodajo in pravice zaposlenih, škodujejo predvsem delavcem, hkrati pa mečejo slabo luč na številna podjetja, ki tuje delavce zaposlujejo odgovorno in zakonito. Takšna ravnanja slabijo tudi položaj reprezentativnih delodajalskih organizacij pri trenutnih usklajevanjih Zakona o tujcih ter Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev,« poudarja Gorenšček.

GZS se zavzema za ureditev, ki bo omogočala učinkovito preprečevanje in sankcioniranje zlorab in izkoriščanja delavcev, obenem pa podjetjem, ki zaradi razmer na trgu dela potrebujejo tuje delavce, zagotavljala predvidljive in učinkovite postopke.

The post GZS: Odločno obsojamo vsakršno izkoriščanje in zlorabo delavcev first appeared on Media GZS.

]]>
GZS: Gospodarska rast letos višja od pričakovanj, ključni motor ostajajo investicije https://media.gzs.si/gzs-gospodarska-rast-letos-visja-od-pricakovanj-kljucni-motor-ostajajo-investicije/ Tue, 13 Oct 2026 11:24:24 +0000 https://media.gzs.si/?p=7934 Analitika GZS v jesenski gospodarski napovedi izboljšuje oceno letošnje gospodarske rasti Slovenije na 3,3 odstotka. K višji rasti prispevajo predvsem močan investicijski cikel, okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza ter še naprej razmeroma ugodne razmere na trgu dela. Hkrati GZS opozarja, da bodo prihodnje leto višji stroški energije in financiranja predstavljali pomemben izziv za podjetja. Po […]

The post GZS: Gospodarska rast letos višja od pričakovanj, ključni motor ostajajo investicije first appeared on Media GZS.

]]>
Analitika GZS v jesenski gospodarski napovedi izboljšuje oceno letošnje gospodarske rasti Slovenije na 3,3 odstotka. K višji rasti prispevajo predvsem močan investicijski cikel, okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza ter še naprej razmeroma ugodne razmere na trgu dela. Hkrati GZS opozarja, da bodo prihodnje leto višji stroški energije in financiranja predstavljali pomemben izziv za podjetja.

Po treh letih stagnacije se letos krepi industrijska proizvodnja, izboljšujejo pa se tudi izvozni obeti. Analitska služba GZS ocenjuje, da slovensko gospodarstvo ponovno pridobiva razvojni zagon, pri čemer osrednjo vlogo igrajo investicije v gradbene objekte, transportno opremo, določene proizvodne zmogljivosti ter raziskave in razvoj. Investicije v osnovna sredstva naj bi letos realno porasle za 8 odstotkov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Letošnja gospodarska slika je bistveno boljša, kot smo pričakovali še spomladi. Investicije ostajajo najmočnejši motor rasti, hkrati pa po več letih stagnacije končno beležimo okrevanje industrijske proizvodnje in izvoza. Pozitivni signali prihajajo tudi iz mednarodnega okolja, kjer se vodilni indikatorji povpraševanja postopoma izboljšujejo.«

Ob tem opozarja, da v 2027 pričakuje stagnacijo celotnih investicij, saj zaključek večjih gradbenih projektov in višje obrestne mere ne bodo ugodno vplivali na gradbeno dinamiko.

V sektorju država naj bi letos delalo 4.000 več zaposlenih (zdravstvo in socialno varstvo, izobraževanje, javna uprava in obramba), medtem ko naj bi v zasebnem sektorju upadlo za 5.000 (predelovalne dejavnosti, trgovina ipd.). Podobni trendi naj bi se nadaljevali v naslednjih dveh letih, vendar z manjšo intenziteto. Delež tujcev med delovno aktivnimi pa naj bi še naprej naraščal.

Gospodarska napoved za prihodnje leto sicer ostaja sorazmerno optimistična. Analitika GZS za leto 2027 napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, inflacija pa naj bi po osrednjem scenariju ostala pri 3,2 odstotka. Rast plač se bo sicer umirjala, vendar bo še naprej presegala pet odstotkov.

Pomembno tveganje predstavljajo predvsem višje cene energentov in surovin ter dražje zadolževanje podjetij. Posebej izpostavljena bodo energetsko intenzivna podjetja, ki za prihodnje leto še niso zakupila energentov.

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja Analitike GZS: »Največ negotovosti vidimo v prvi polovici leta 2027. Rast cen zemeljskega plina in električne energije bo povečala stroške poslovanja, kar lahko vpliva na slabšo konkurenčnost energetsko intenzivnih dejavnosti. Zato je za podjetja pravočasno upravljanje energetskih tveganj pomembnejše kot kadarkoli prej.«

Med tveganji za nižjo gospodarsko rast GZS izpostavlja še rast cen surovin, zlasti aluminija in bakra, šibko povpraševanje v delu evropske avtomobilske, kemične, papirne in kovinske industrije, rast stroškov dela ter nejasne usmeritve ekonomske politike, ki niha med potrebo po javnofinančni konsolidaciji in predlogi za široko osnovano znižanje davkov. Na drugi strani bi lahko k višji gospodarski aktivnosti prispevali zmanjšanje geopolitičnih tveganj in odprava ozkih grl v pomorskem prometu zaradi situacije na Bližnjem vzhodu, na domačem trgu pa predvsem ugodnejša davčna politika. Tako bi znižanje dohodninske obremenitve, skladno z usmeritvami interventnega zakona, lahko spodbudilo potrošnjo gospodinjstev in dodatno izboljšalo razpoloženje potrošnikov.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Na GZS podpiramo številne predloge v interventnem zakonu, še posebej uvedbo razvojne kapice. Številni drugi ukrepi blažijo rast cen za potrošnike in povečujejo motivacijo zaposlenih za ohranjanje delovne aktivnosti. Ravno zato bomo interventni zakon v referendumski kampanji aktivno podprli.«

Po sprejemu interventnega zakona gospodarstvo pričakuje sistematičen pristop k spremembam na ključnih področjih, ki bodo omogočila hitrejši razvoj podjetij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Med prioritetami je tako izpostavila hitrejšo presojo kompleksnih postopkov, kot so okoljevarstvena in gradbena dovoljenja, konkurenčne cene električne energije za velike poslovne porabnike ter posebne ukrepe, ki bodo namenjeni hitro-rastočim start-upom in scale-upom, kot so uvedba vitke družbe, ugodnejša obdavčitev opcij in implementacija Slovenske startup strategije. GZS sodeluje v Strateškem svetu za gospodarstvo.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal :»Pričakujem, da bomo skupaj tudi z drugimi člani sveta čimprej oblikovali ukrepe in izboljšave poslovnega okolja, ki bodo imeli pozitiven učinek; nato pa da se skupaj z ministrstvi sistematično lotimo njihove implementacije. Vemo, kaj potrebuje Slovenija za gospodarski razvoj, ki bo osnova za večjo blaginjo vseh – zdaj samo ne smemo izgubiti razvojnega zagona.«

V programu Made in Slovenia 2035 je GZS jasno predstavila strateške usmeritve za razvoj ključnih panog in ukrepe za bolj razvojno poslovno okolje: od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja, energetike, kadrov itd., s katerimi lahko dosežemo višjo gospodarsko rast in razvoj.

The post GZS: Gospodarska rast letos višja od pričakovanj, ključni motor ostajajo investicije first appeared on Media GZS.

]]>
Referendum o interventnem zakonu je referendum o boljših pogojih za delo in življenje v Sloveniji https://media.gzs.si/referendum-o-interventnem-zakonu-je-referendum-o-boljsih-pogojih-za-delo-in-zivljenje-v-sloveniji/ Mon, 05 Oct 2026 09:28:34 +0000 https://media.gzs.si/?p=7891 »Da bomo res naredili konkurenčno poslovno okolje, potrebujemo celovitejše spremembe na številnih področjih, od znanosti in razvoja, vlaganj v digitalizacijo in sodobne tehnologije do davčnega okolja, energetike … Interventni zakon ne rešuje vseh teh razvojnih izzivov, vendar je prvi konkreten korak k razvojno močnejši Sloveniji. Podjetjem prinaša prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa […]

The post Referendum o interventnem zakonu je referendum o boljših pogojih za delo in življenje v Sloveniji first appeared on Media GZS.

]]>
»Da bomo res naredili konkurenčno poslovno okolje, potrebujemo celovitejše spremembe na številnih področjih, od znanosti in razvoja, vlaganj v digitalizacijo in sodobne tehnologije do davčnega okolja, energetike … Interventni zakon ne rešuje vseh teh razvojnih izzivov, vendar je prvi konkreten korak k razvojno močnejši Sloveniji. Podjetjem prinaša prve ukrepe za boljše poslovno okolje, ljudem pa določene razbremenitve in nižje življenjske stroške. Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) smo se zato odločili, da bomo zakon v referendumski kampanji aktivno podprli,« pravi generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki ob tem poudarja, da je GZS neodvisna in nepolitična organizacija, ki ukrepe države presoja po njihovem vplivu na poslovno okolje, podjetja, zaposlene in razvoj Slovenij – ne po tem, kdo jih predlaga. Mandat za podporo zakonu je GZS dobila na zadnji seji Upravnega odbora GZS. Več ukrepov iz zakona namreč sledi gospodarskemu programu Made in Slovenia, ki ga je GZS pripravila skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki.

Na zakonodajnem referendumu bomo odločali o tem, ali želimo v Sloveniji narediti prvi korak k boljšim pogojem za delo, podjetništvo in razvoj – ter s tem k boljši kakovosti življenja za vse.

Vesna Nahtigal: »Podpora zakonu ni bianko menica, ampak podpora razvojni smeri Slovenije.«

GZS od vlade namreč pričakuje odgovorno izvajanje ukrepov, spremljanje njihovih učinkov in potrebne izboljšave – pri čemer so pripravljeni na zbornici konstruktivno sodelovati. Opozarja, da bi zavrnitev zakona pomenila, da bodo pomembne spremembe za dobro ljudi in gospodarstva na več ključnih področjih onemogočene najmanj leto dni.

Med ukrepi v interventnem zakonu, ki vodijo na pot spremembe smeri razvoja Slovenije, so za gospodarstvo ključni predvsem tisti, ki so vezani na razbremenitev zaposlenih in podjetij.

Razvojna kapica na socialne prispevke je ukrep, ki ga v različnih oblikah pozna večina držav EU (vsaj 17 od 27). V Sloveniji bo podjetjem pomagala, da bomo lažje zadržali in privabili strokovnjake za najzahtevnejša delovna mesta. Slovenija ima eno najvišjih obremenitev dela v EU in je med redkimi državami brez zgornje meje za obračun socialnih prispevkov. Avstrija, Nemčija in Hrvaška zato lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najzahtevnejših delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo.  Primarni namen kapice ni le višji neto prejemek posameznika, ampak da bomo začeli v Sloveniji pridobivati čim več visoko produktivnih kadrov in delovnih mest. Ti razvojni kadri ustvarjajo nove produkte in storitve – s tem pa delo in možnosti za višje plače in delovna mesta tudi za zaposlene v proizvodnji, administraciji in podpornih dejavnostih. Ob tem ostaja solidarnost ohranjena, saj bodo kljub uvedbi razvojne kapice ti zaposleni v socialne blagajne še vedno prispevali večkratnik socialnih prispevkov kot zaposleni z minimalno plačo ali s povprečno plačo. Višina 7.500 evrov je prvi korak k razbremenitvi. Da bi zajeli večje število razvojnih kadrov, na kar opozarjajo tudi nekateri predstavniki sindikatov v javnosti, pa GZS predlaga postopno znižanje praga do leta 2030 na 6.000 evrov. Hkrati je v Made in Slovenia 2035 predlagala tudi nekatere druge davčne razbremenitve, ki bi zajele širši krog zaposlenih.

GZS podpira ureditev hkratnega prejemanja 100 % starostne pokojnine in nadaljevanja dela s plačo, ki bo tistim, ki zmorejo in želijo delati dlje, omogočila boljši socialni položaj, podjetjem pa pomagala pri zagotavljanju kadrov, ki jih potrebujejo.

Kot pozitiven ukrep GZS ocenjuje tudi nižjo obdavčitev dolgoročnega oddajanja, ki lahko spodbudi več lastnikov, da bodo svoje nepremičnine ponudili v dolgoročni najem na urejenem trgu. S tem se zmanjša siva ekonomija ter izboljša položaj mladih in njihovih družin z otroci.

Ob vse večji prehranski in energetski draginji lahko možnost začasnega znižanja DDV na energente (električna energija, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje, les za kurjavo) in nižji DDV na nekatera osnovna živila neposredno razbremeni gospodinjstva – še posebej tista z nižjimi prihodki. Prav s slednjim ukrepom se Slovenija približuje davčni obravnavi osnovnih živil v vseh štirih sosednjih državah, kjer je stopnja za primerljive izdelke okoli 5 % (kar dovoljuje tudi EU).

Spremembe normiranega sistema prinašajo cenejše in preglednejše poslovanje samostojnih podjetnikov, obrtnikov in samozaposlenih.

Glede izražene skrbi, da bo zakon povzročil proračunsko luknjo, pa generalna direktorica GZS odgovarja, da »je pomislek glede učinka zakona na javne finance legitimen. Od vlade zato pričakujemo pregleden in verodostojen načrt financiranja, spremljanje učinkov ukrepov ter učinkovitejšo porabo javnih sredstev – brez zniževanja standarda javnih storitev ali krčenja socialnih pravic.« Vire za nadomestilo izpada v proračun vidi predvsem na dveh področjih, in sicer z dodatno rastjo gospodarstva, saj bo iz tega naslova več pobranih davkov, ter z izboljšanjem strukture izdatkov države (učinkovitejše in cenejše izvajanje določenih storitev, ne da bi zniževali standarde, zmanjšanje korupcije, ki po nekaterih ocenah odnese tri milijarde evrov letno).

Nujni nadaljnji koraki po uveljavitvi interventnega zakona

Po interventen zakonu GZS pričakuje, da se bo vlada sistematično lotila sprememb na ključnih področjih, ki so pomembna za stabilno in razvojno naravnano poslovno okolje. Da bi dosegli razvojno močnejšo Slovenijo z več kakovostnimi delovnimi mesti, višjimi plačami ter stabilnejšim financiranjem zdravstva, šolstva, pokojnin in socialne varnosti, je namreč potrebna celovitejša reforma, ki zajema ukrepe na številnih področjih od raziskav, razvoja in inovacij do davčnega okolja in jih je GZS opredelila v programu Made in Slovenia 2035.

The post Referendum o interventnem zakonu je referendum o boljših pogojih za delo in življenje v Sloveniji first appeared on Media GZS.

]]>
Tehnični pregledi so sistemska varovalka prometne varnosti https://media.gzs.si/tehnicni-pregledi-so-sistemska-varovalka-prometne-varnosti/ Wed, 30 Sep 2026 09:12:57 +0000 https://media.gzs.si/?p=7880 Neusklajevanje cen z dejanskimi stroški ogroža kakovostno in strokovno izvajanje tehničnih pregledov – ter s tem varnost udeležencev v prometu. Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami, ki lahko vplivajo na varnost voznika, sopotnikov in drugih udeležencev v prometu. A dejavnost, ki predstavlja enega ključnih stebrov prometne varnosti, se zaradi […]

The post Tehnični pregledi so sistemska varovalka prometne varnosti first appeared on Media GZS.

]]>
Neusklajevanje cen z dejanskimi stroški ogroža kakovostno in strokovno izvajanje tehničnih pregledov – ter s tem varnost udeležencev v prometu.

Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami, ki lahko vplivajo na varnost voznika, sopotnikov in drugih udeležencev v prometu. A dejavnost, ki predstavlja enega ključnih stebrov prometne varnosti, se zaradi dolgoletnega neusklajevanja cen z dejanskimi stroški izvajanja storitve sooča z vse večjimi finančnimi pritiski. Združenje za promet GZS opozarja, da brez uskladitve cen z inflacijo in rastočimi stroški ne bo mogoče dolgoročno zagotavljati nujnih vlaganj v opremo, razvoj in strokovne kadre, ki jih zahtevajo nove tehnologije in evropska zakonodaja.

Namen tehničnih pregledov vozil je zagotoviti, da po slovenskih cestah vozijo tehnično brezhibna in varna vozila.

Robert Sever, direktor GZS-Združenja za promet: »Tehnični pregled ni običajna tržna storitev. Opravljajo ga strokovno usposobljene gospodarske družbe na podlagi javnega pooblastila države in pod njenim nadzorom. Po ceni, ki jo določi država.«

Kljub svoji pomembni vlogi se izvajalci tehničnih pregledov že vrsto let soočajo z vse večjimi finančnimi pritiski. Cena tehničnega pregleda v Sloveniji se, za razliko od večine evropskih držav, že 20 let ne prilagaja dejanskim stroškom izvajanja storitve. Medtem ko so se splošne cene dvignile za približno 59 odstotkov, stroški izvajanja dejavnosti pa so višji za več kot 100 odstotkov, je država neto ceno tehničnega pregleda osebnega vozila od leta 2006 dvignila za manj kot pet evrov oziroma za zgolj 17 odstotkov.

Posledice takšnega nesorazmerja so vse bolj očitne. Izvajalci tehničnih pregledov morajo zagotavljati visoke strokovne standarde, vlagati v sodobno diagnostično opremo ter zaposlovati in usposabljati strokovni kader, vendar obstoječi cenovni model teh zahtev ne spremlja. Vse težje je zagotavljati sredstva za razvoj in posodobitve, ki so nujni za ohranjanje kakovosti storitve in s tem visoke ravni prometne varnosti.

Pritiske dodatno povečujejo prihajajoče spremembe evropske zakonodaje. Evropska unija pripravlja nove zahteve na področju tehničnih pregledov, ki bodo vključevale preverjanje naprednih asistenčnih sistemov, komponent električnih in hibridnih vozil ter drugih sodobnih varnostnih elementov. To bo zahtevalo dodatna vlaganja v opremo, izobraževanje in razvoj strokovnih kompetenc. Večina evropskih držav je tudi iz teh razlogov v zadnjih letih že pristopila k uskladitvam cen ali uvedla mehanizme rednega usklajevanja z inflacijo, Slovenija pa na tem področju zaostaja in sodi med države z najnižjo ceno tehničnega pregleda v EU.

GZS-Združenje za promet, v okviru katerega deluje Sekcija strokovnih in registracijskih organizacij za motorna in priklopna vozila v RS, zato opozarja, da mrtva točka, na kateri so cene tehničnih pregledov, ogroža zagotavljanje dolgoročno vzdržnega sistema, ki bi še naprej  učinkovito prispeval k varnosti voznikov in drugih udeležencev v prometu.

Robert Sever: »Ko se podjetniku dvignejo stroški, jih običajno vgradi v ceno. Izvajalci tehničnih pregledov tega ne morejo. Zato ima država, ko ceno določi, tudi odgovornost, da ta cena ostane vzdržna. Zato predlagamo enkratno uskladitev cene tehničnega pregleda z inflacijo ter uvedbo sistema samodejnega letnega usklajevanja, kar bi v prihodnje zagotovilo predvidljivo in stabilno poslovno okolje za izvajalce, uporabnike pa zaščitilo pred  cenovnimi tveganji. Cilj predloga je ohranitev kakovostnega, strokovnega in dostopnega sistema tehničnih pregledov po vsej Sloveniji.«

Po slovenskih cestah se vozi več deset tisoč vozil s kritičnimi napakami

Kot je obrazložil Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS in direktor družbe AMZS, so tehnični pregledi ena ključnih sistemskih varovalk prometne varnosti.

Miha Ferlan, predsednik Sekcije strokovnih in registracijskih organizacij motornih in priklopnih vozil v RS: »Kontrolorji tehničnih pregledov vsako leto odkrijejo več deset tisoč vozil z napakami. Leta 2022 je bilo denimo pri skoraj 1,5 milijona pregledih odkritih kar 85 tisoč vozil s kritičnimi napakami, zaradi katerih bi lahko prišlo do zelo hudih posledic prometnih nesreč. Tehnični pregled torej ni zgolj formalnost, temveč pomemben mehanizem, ki pomaga, da smo vsi udeleženci v prometu bolj varni.«

Pomen tehničnih pregledov za družbo je podoben kot pri precepljenostji.

Miha Ferlan: »Pri cepljenju ni pomembna le zaščita posameznika, temveč dovolj široka zaščita celotne populacije. Enako je v prometu – da smo mi in naši sopotniki varni, ni pomembno le to, ali je tehnično brezhiben naš avtomobil. Za našo varnost je pomembno tudi, v kakšnem stanju so vozila, ki vozijo za nami, proti nam ali ob nas. In da bo sistem to vlogo lahko kakovostno opravljal tudi v prihodnje, mora biti dolgoročno vzdržen ter omogočati ustrezna vlaganja v ljudi, znanje, opremo in dostopno mrežo preglednih mest. Zato sta uskladitev cene z dejansko rastjo stroškov izvajanja ter uvedba rednega in predvidljivega sistema njenega usklajevanja nujni.«

Prometna varnost namreč ni samoumevna in se začne pri tehnično varnem vozilu. Zato je treba zagotoviti, da bodo organizacije, ki vsak dan skrbijo za tehnično brezhibnost vozil, to nalogo lahko opravljale tudi v prihodnje.

Špela Rot iz podjetja Avto Kveder: »Nihče ne pride na tehnični pregled z veseljem. In ko avto ne gre skozi, smo mi tisti, ki smo krivi. Podobno je s policistom, ki vas ustavi na cesti – nihče ni vesel, ko ga vidi. Pa si vseeno nihče ne želi cest brez policije. Nihče si ne želi, da bi se ob njem po avtocesti peljal tovornjak s slabimi zavorami ali avto z zlizanimi gumami. Tehnični pregled je nadzor, ki ga ne opaziš, dokler deluje.«

The post Tehnični pregledi so sistemska varovalka prometne varnosti first appeared on Media GZS.

]]>