Prav zato je pomembno, da Ustavno sodišče čim preje odloči o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). S tem bo omogočilo nadaljnjo razpravo in pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in s tem pospešitev razvoja Slovenije.

Konkurenčnost podjetij mora biti interes države

Močno gospodarstvo je temelj blaginje. Uspešna podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v razvoj, proizvajajo izdelke in storitve tako doma kot na mednarodnih trgih. S tem skupaj z zaposlenimi pomembno prispevajo vire za javne storitve, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, infrastruktura, varnost, pokojnine in drugi javni sistemi. Zato konkurenčnost ni ozko gospodarsko vprašanje, temveč vprašanje prihodnjega razvoja Slovenije in blaginje vseh ljudi.

Podjetja se danes soočajo z več pritiski hkrati. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, investicije so pod pritiskom, izvozni trgi so negotovi, energija ostaja pomemben strošek, postopki za izvedbo projektov pa so pogosto predolgi in zapleteni. V Sloveniji se poleg tega pogoji države za poslovanje neprestano spreminjajo. V takšnem okolju podjetja težje sprejemajo razvojne odločitve, širijo proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.

Za konkurenčnost gospodarstva je ključno tudi konkurenčno in učinkovito bančno okolje. Banke so osrednji vir financiranja podjetij in posledično na stroške poslovanja in razvoja gospodarstva neposredno vplivajo tudi pogoji, v katerih poslujejo banke. Če nacionalni regulatorni okvir ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev (ang. equal level playing field) v primerjavi z drugimi državami EU, to povečuje stroške poslovanja in financiranja bank, s tem pa se zmanjšuje njihovo sposobnost zagotavljanja ugodnih virov financiranja podjetjem. Posledično se višji stroški bančnega poslovanja prenašajo v dražje financiranje investicij, razvoja in internacionalizacije gospodarstva.

Gospodarski krog poudarja, da so podjetja pripravljena vlagati, zaposlovati in se prilagajati novim razmeram, vendar za to potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano poslovno okolje. Če se pogoji ne izboljšajo, se povečuje tveganje za manj investicij in selitev dejavnosti v konkurenčnejša okolja.

Interventni zakon je začetek, ne končna rešitev

Sprejeti Interventni zakon za razvoj Slovenije je pokazal, da je premik v smeri tako administrativnega kot davčnega razbremenjevanja mogoč. V Gospodarskem krogu podpiramo ukrepe, ki zmanjšujejo obremenitve podjetij in državljanov ter odpirajo prostor za razvojno usmerjene spremembe. Med pomembnejšimi rešitvami v zakonu izpostavljamo razvojno kapico na socialne prispevke, znižanje DDV na nekatera osnovna živila in začasno znižanje DDV za energente, spremembe pri obravnavi normirancev in mikro podjetnikov ter možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine.

Zakon odpira vrata spremembam, za dejanski razvojni preboj Slovenije pa mora slediti druga faza s celostnim in sistematičnim oblikovanjem ukrepov z jasnim učinkom na rasti produktivnosti in dodane vrednosti, investicijah, digitalizaciji, debirokratizaciji in kadrih.

Potrebni so celostni in sistematični ukrepi z neposrednim učinkom na konkurenčnost

Gospodarski krog zato predlaga:

• davčno razbremenitev dela in podjetij, da bodo plače lahko višje brez dodatnega pritiska na konkurenčnost;
• postopno znižanje stroškov dela, zlasti za razvojne, strokovne in visoko produktivne kadre;
• odpravo nepotrebnih administrativnih ovir ter zakonodajo brez preseganja v EU določenih zahtev za nemoteno delovanje podjetij na notranjem trgu ter hitrejše in enostavnejše postopke za izvajanje investicij;
• konkurenčne in predvidljive cene energije za gospodarstvo;
• več podpore vlaganjem v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in umetno inteligenco ter na razpisih več možnosti dostopa za vsa podjetja v primerih spodbud za izvedbo potrebnih investicij za t.i. zeleni prehod ter za večanje samooskrbe;
• nacionalni predpisi, ki vplivajo na poslovanje bank, naj zagotavljajo stroške in ostale pogoje poslovanja primerljive tistim v drugih državah EU, v podporo zagotavljanju konkurenčnih pogojev financiranja slovenskega gospodarstva in državljanov;
• hitrejše usklajevanje izobraževanja s potrebami gospodarstva ter učinkovitejše postopke vključevanje domačih in tujih kadrov.

Slovenija potrebuje več ambicije, več zaupanja v podjetnost in dogovor, da je uspešno gospodarstvo pogoj za blaginjo ljudi. Gospodarski krog zato poziva Vlado RS, socialne partnerje in širšo javnost k razvojnemu dogovoru z merljivimi cilji in jasno odgovornostjo za izvedbo.

O Gospodarskem krogu

Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog: Padec konkurenčnosti je opozorilo, ki zahteva hiter razvojni dogovor first appeared on Media GZS.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma poudaril, da moramo »v Sloveniji končno zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo in pod konkurenčnimi pogoji. Energetika namreč predstavlja eno od prioritetnih področij za konkurenčnost in varnost države, kar izpostavljajo tudi gospodarstveniki in strokovnjaki v gospodarskem programu GZS Made in Slovenia 2035.« Opozoril je, da je bila Slovenija na področju energetike v preteklosti konkurenčna, vendar se je ta prednost v zadnjih letih zmanjšala. Energetski krizi v letih 2022 in 2026 sta po njegovih besedah jasno pokazali ranljivost Slovenije tako z vidika cen energije kot tudi zanesljivosti oskrbe. Izpostavil je, da je za energetsko intenzivno industrijo, ki predstavlja pomemben del slovenskega gospodarstva, zanesljiva oskrba z energijo ter primerljivost cen s konkurenti v tujini ključnega pomena in pogosto odločata o ohranitvi proizvodnje in delovnih mest v Sloveniji.

GZS je poudarila nujnost strokovno utemeljenih odločitev na področju energetike in vključenost predstavnikov gospodarstva v vse pomembne odločitve o prihodnjem razvoju področja energetike v Sloveniji. S tem želi zbornica v imenu gospodarstva prispevati k čim hitrejši izvedbi novih proizvodnih zmogljivosti in potrebnih posodobitev elektroenergetskega omrežja. GZS je zato skupaj s prof. dr. Jožetom P. Damijanom in drugimi strokovnjaki že ob pripravi zadnjega Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta pripravila svoj predlog optimalnega energetskega sistema Slovenije. Ta po vseh ključnih kriterijih presoje izpostavlja kot najbolj optimalen sistem kombinacijo jedrske energije in obnovljivih virov energije, vključno s hidroenergijo. Cilj takšne kombinacije je povečanje učinkovite rabe energije, večja uporaba obnovljivih virov energije (OVE), višja stopnja samooskrbe ter s tem večja energetska varnost države. Slednjo je mogoče v Sloveniji doseči predvsem z električno energijo, saj smo pri plinu in naftnih derivatih uvozno odvisni.

Med kratkoročnimi prioritetami za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva je GZS izpostavila nujnost čimprejšnje ponovne vzpostavitve sheme državne pomoči za znižano stopnjo prispevka za obnovljive vire energije (OVE) in soproizvodnjo toplote in električne energije (SPTE), ki po 31. marcu letos podjetjem ni več na voljo. GZS predlaga čimprejšnje nadaljevanje sheme pomoči in povrnitev dodatnih stroškov upravičenim gospodarskim subjektom od 1. aprila naprej.

Ob tem je GZS predlagala tudi spremembo Uredbe o nadomestilih za posredne stroške emisij CO₂, ki bi podjetjem omogočila, da bi lahko tretjino prejetih sredstev, namenjenih obveznim vlaganjem v razogljičenje, uporabila za nakup zelene električne energije. Takšna rešitev bi po oceni gospodarstva pomembno prispevala k hitrejšemu izboljšanju konkurenčnosti podjetij. GZS je hkrati opozorila, da so spremenjene evropske smernice razširile možen krog upravičencev na dodatne dejavnosti do teh nadomestil. Zato GZS predlaga, da se v shemo nadomestil vključi tudi dodatne gospodarske upravičence (steklarne, kemična industrija, proizvodnja baterij, vezane plošče…) in zanje sredstva zagotovijo že letos z ustreznim povečanjem sredstev Podnebnega sklada.

Razprava je bila namenjena tudi izvajanju Zakona o spodbujanju konkurenčnosti in razogljičenja elektrointenzivnih podjetij. GZS je opozorila na številna odprta vprašanja podjetij glede pogojev in obveznosti za pridobitev pomoči ter na nejasnosti glede medsebojnega omejevanja različnih podpornih mehanizmov skladno z evropskimi pravili. Gospodarstvo zato pričakuje večjo operativnost in jasnejše usmeritve pri izvajanju tega zakona.

GZS je ministra opozorila tudi na potrebo po aktivnem zagovorništvu interesov slovenske industrije v Bruslju zaradi predvidenega zaostrovanja sistema trgovanja z emisijami EU ETS. Cene ogljika skozi industrijske emisije so se zaradi zaostritve referenčnih vrednosti na evropski ravni namreč močno zvišale, kar bo dodatno povečalo stroške energetsko intenzivnih podjetij v Sloveniji in zmanjšalo njihovo mednarodno konkurenčnost. Po preliminarnih izračunih bodo podjetja, ki so podvržena sistemu ETS (36 slovenskih podjetij), za nakup emisijskih kuponov naslednje leto plačala že 8 milijonov evrov več kot letos, do leta 2030 pa se bo ta znesek povečal na kar 48 milijonov evrov letno več kot letos, ob enakem obsegu emisij in enaki ceni emisijskega kupona.

Člani strateškega sveta so razpravljali tudi o pripravi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) 2030-2040 ter prihodnjem konceptu razvoja slovenskega energetskega sistema. GZS želi kot predstavnica odjemalcev aktivno sodelovati pri oblikovanju rešitev, pri čemer zagovarja čim večjo samooskrbo Slovenije z električno energijo. Pri tem poudarja pomen učinkovite izrabe naravnih danosti, obstoječega elektroenergetskega omrežja ter domačega znanja.

Pomemben del razprave je bil namenjen tudi omrežninam. GZS meni, da dolgoročna rešitev ni v dvigovanju cen omrežnine, saj je problem širši in potrebuje tudi bolj celostno reševanje. Gre namreč za koncept učinkovitega elektroenergetskega omrežja skupaj z OVE in nizkoogljični obnovljivi viri (OVE + jedrska energija), naprednimi sistemi vodenja omrežij ter tehnologijami za povečevanje fleksibilnosti sistema in zagotavljanja sistemskih storitev regulacije frekvence, napetosti in stabilnosti sistema.

Minister za infrastrukturo in energetiko Jernej Vrtovec je skupaj z državnim sekretarjem dr. Tomažem Žagarjem predstavil ključne strateške usmeritve ministrstva na področju energetike. Izpostavila sta, da bo razvoj energetike temeljil na uravnoteženem doseganju treh ključnih ciljev – zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, povečanju energetske neodvisnosti države in krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ministrstvo bo zato utrjevalo zanesljivost, konkurenčnost in odpornost slovenskega energetskega sistema kot enega od temeljev moderne družbe in sodobne države.

»V slovenski energetiki je bilo v preteklosti dovolj aktivizma. Sedaj potrebujemo bolj realističen in strokoven pristop tako glede proizvodnje, distribucije kot porabe energije. Zeleni prehod potrebuje revizijo in bolj realističen pristop, sicer bo gospodarstvo utrpelo preveč škode. Pravzaprav bi bilo bolj primerno govoriti o ‘energetskem prehodu’. Obenem pa želim slišati, da v Sloveniji zmoremo biti samozadostni in neodvisni z dovolj robustnim energetskim sistemom,« je poudaril minister Vrtovec.

Prav zaradi nujnega zmanjševanja uvozne odvisnosti bo potrebna ustrezna energetska mešanica. Ministrstvo zato podpira razvoj vseh domačih nefosilnih virov energije, tako jedrske energije kot obnovljivih virov, predvsem hidroenergije in biomase, kjer ima Slovenija pomembne razvojne prednosti. Med temi je izpostavil nujnost izgradnje hidroelektraren na srednji Savi in Mokricah, treba pa je razmisliti tudi o potencialu Mure. Minister pa je poudaril nujnost intenzivnega nadaljevanja projekta jedrske elektrarne JEK2, saj jedrska energija zagotavlja stabilen in samozadosten nizkoogljičen vir energije. Z vidika OVE virov bodo nujna tudi vlaganja v zmogljive hranilnike energije. Glede omrežnine je Vrtovec izrazil razumevanje potreb po vlaganjih v robustno omrežje in potrebne dvige cen omrežnin, vendar z jasnim konceptom in dodano vrednostjo investicij v omrežje. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za hitrejše umeščanje v prostor vse strateško pomembne energetske infrastrukture in projekte.

The post GZS z ministrom Jernejem Vrtovcem o ključnih usmeritvah za konkurenčen in zanesljiv energetski sistem Slovenije first appeared on Media GZS.

Slovenija se sooča z vse ostrejšo mednarodno konkurenco za investicije, talente in razvojne projekte. V takšnih okoliščinah podjetja potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno usmerjeno poslovno okolje, ki omogoča dolgoročno načrtovanje, investicije in ustvarjanje novih delovnih mest. Negotovost glede ukrepov, ki pomembno vplivajo na poslovno okolje, ni v interesu gospodarstva, zaposlenih niti države.

V Gospodarskem krogu ocenjujemo, da ZIURS naslavlja več področij, ki pomembno vplivajo na dolgoročno konkurenčnost države. Med ključnimi ukrepi so uvedba razvojne kapice za razbremenitev visoko usposobljenega dela, nižja obdavčitev najemnin, večja aktivacija starejših na trgu dela, odpravljanje administrativnih ovir ter povečanje prožnosti in učinkovitosti posameznih sistemov, zlasti na področju zdravstva. Gre za vprašanja, ki jih gospodarstvo izpostavlja že vrsto let, saj pomembno vplivajo na privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter splošno konkurenčnost poslovnega okolja.

Zakon zato ocenjujemo kot korak v smeri bolj konkurenčne, razvojno naravnane in odporne Slovenije. Z ukrepi, ki podpirajo privabljanje investicij, zadrževanje talentov, ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ter učinkovitejše delovanje ključnih sistemov, pomembno prispeva h krepitvi dolgoročnega razvojnega potenciala države.

V Gospodarskem krogu verjamemo, da brez uspešnega in konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje, vzdržne socialne države in kakovostnega življenjskega standarda. Zato pozivamo k hitri in jasni odločitvi, ki bo omogočila predvidljivo načrtovanje razvoja gospodarstva in izvajanja zakonskih ukrepov. Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.

The post Gospodarski krog poziva k čimprejšnji obravnavi o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS) first appeared on Media GZS.

Tudi v Sloveniji se vse pogosteje pojavljajo nenadni in intenzivni vročinski valovi, ki bistveno vplivajo na delovne pogoje, zlasti na prostem. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, sevanju sonca in povečani relativni vlažnosti zraka predstavlja resno tveganje za zdravje delavcev, še posebej pri fizično zahtevnih delih v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, gozdarstvo in komunalne storitve.

Zagotavljanje ustreznih pogojev dela v takšnih razmerah postaja pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so dolžni prepoznati tveganja ter sprejeti ustrezne preventivne ukrepe, delavci pa morajo navodila dosledno upoštevati.

Ker so se v praksi pokazale potrebe po bolj jasnih in časovno opredeljenih navodilih, novi vodnik Varnost in zdravje pri delu na prostem v času vročinskih valov prinaša poudarek prav na postopkih ukrepanja. Opredeljuje, kdaj začeti izvajati posamezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje vplivov vročine, pri čemer se opira na smernice Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu ter na sistem vremenskih opozoril in kazalnik toplotnega okolja UTCI (angleško Universal Thermal Climate Index), ki ga objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje.

Povzeto po novici, objavljeni na strani ministrstva. Preberite več tukaj.

The post Varno delo na prostem v času vročinskih valov first appeared on Media GZS.

Slovenija pri razvoju ne začenja iz nič. Ima podjetja, ki izvažajo v najzahtevnejše svetovne trge, industrijsko tradicijo, ki sega v desetletja, in tehnološke niše, v katerih smo globalno konkurenčni. V farmaciji in biotehnologiji, avtomobilski industriji, elektroindustriji in informacijskih tehnologijah ter še kakšni panogi slovensko znanje že dosega standarde, ki jih postavljajo najpomembnejši svetovni kupci. Toda ključno vprašanje ni, kaj imamo danes — temveč ali bomo to znali pravočasno in pametno povezati.

Prav to je izhodišče programa Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki. Ne gre za sektorski dokument ali interno agendo ene interesne skupine. Gre za razvojni okvir in poziv — poziv vsem, ki soustvarjajo slovensko prihodnost: podjetjem, državi, izobraževalnim institucijam, raziskovalcem, lokalnim skupnostim in zaposlenim k sodelovanju in dogovoru o prihodnjem razvoju Slovenije.

Gospodarstvo ni cilj — je pogoj

Razprava o gospodarskem razvoju v Sloveniji pogosto zaide v past: na eni strani podjetja z jasnimi pričakovanji glede poslovnega okolja, na drugi strani država z omejitvami. Made in Slovenia 2035 ta okvir zavrača. Gospodarski razvoj ni cilj sam po sebi — je pogoj za vse, kar si kot družba želimo.

Kakovostna delovna mesta nastajajo tam, kjer podjetja ustvarjajo visoko dodano vrednost. Višje plače sledijo večji produktivnosti. Uspešna podjetja več prispevajo v javne blagajne — in od tega so odvisni zdravstvo, šolstvo, pokojninski sistem, infrastruktura, varnost in nenazadnje tudi skrb za socialno šibkejše. Razvoj prinaša priložnosti za mlade, bolj enakomerno rast regij in več prostora za podporo kulturi, športu in skupnostnim pobudam.

Slovenija se hkrati sooča z dvema resnima izzivoma: prenizko produktivnostjo oziroma dodano vrednostjo in demografskimi spremembami. Oba vplivata na dolgoročno vzdržnost javnih sistemov. Odgovor nanje ni varčevanje — je razvoj.

Od dobavitelja k ustvarjalcu

Slovenija je v zadnjih desetletjih zgradila izvozno uspešno gospodarstvo. Toda biti del globalnih verig vrednosti kot dobavitelj komponente ni isto kot biti ustvarjalec lastne rešitve. Naslednji razvojni preskok zato zahteva premik: več domačega razvoja, lastnih inovacij, blagovnih znamk in naprednih poslovnih modelov.

To ni abstraktna ambicija. Slovenija ima za to temelje. Farmacija in biotehnologija že danes ustvarjata visoko dodano vrednost ter imata vzpostavljeno intenzivno sodelovanje med znanostjo in industrijsko proizvodnjo. Trajnostna mobilnost in elektroindustrija sta področji, kjer slovensko znanje vstopa v globalne dobaviteljske verige vodilnih proizvajalcev. Les je naravni vir, ki ga imamo v izobilju, a ga premalo predelujemo doma. Proizvodnja materialov in krožno gospodarstvo odpirajo prostor za manjšo odvisnost od uvoza in zagotavljajo ključne materiale (npr. steklo, kovina, papir, kemične snovi…) za ostale gospodarske panoge IKT in digitalne tehnologije dvigujejo produktivnost in omogočajo nove poslovne modele v vseh panogah. Logistika, gradbeništvo in agroživilske verige pa so hrbtenica odpornosti in regionalnega razvoja.

Prihodnost Slovenije se ne gradi v eni sami panogi. Gradi se v povezovanju — mobilnosti, materialov, farmacije, digitalizacije, infrastrukture in ljudi.

Okolje, ki omogoča razvoj

V globalni konkurenci danes ne tekmujejo samo podjetja — tekmujejo poslovna okolja. Ko podjetje presoja, kje bo investiralo, kje odprlo nov razvojni center ali razširilo proizvodnjo, gleda na hitrost postopkov, predvidljivost zakonodaje, davčno okolje, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov in podporo raziskavam.

Slovenija je na področju privlačnosti in konkurenčnosti za vlaganja v gospodarstvo v zadnjih letih padla na najnižje mesto v zgodovini države. Prav zato moramo ustvariti pogoje, ki bodo podjetjem omogočali lažje vlaganje, rast in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest doma. To ni ozka zahteva gospodarstva — to je predpogoj za investicije, nova delovna mesta, tudi višje plače, razvoj regij in stabilnejše javne sisteme. Stabilno in razvojno naravnano okolje koristi vsem.

Razvoj je mogoč samo skupaj

Razvojni preboj ne nastane v eni instituciji, eni panogi ali eni politiki. Nastane tam, kjer sodelujejo podjetja, država, univerze, inštituti, lokalne skupnosti in zaposleni ter ob podpori širše javnosti. Vsak od teh deležnikov ima svojo vlogo — in brez kateregakoli od njih zgodba ne deluje.

Podjetja potrebujejo znanje, usposobljene kadre, infrastrukturo in predvidljivo okolje. Država potrebuje podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo in prispevajo v skupno blagajno. Raziskovalne institucije potrebujejo poti za prenos znanja v prakso. Izobraževalni sistem mora razvijati kompetence, ki jih jutri zahteva trg. Lokalna okolja so ključna za sprejem investicij in regionalni razvoj.

Made in Slovenia 2035 je povabilo k takšnemu skupnemu razvojnemu dogovoru. Njegova vrednost ni v tem, da našteva ukrepe — temveč da pokaže, kje Slovenija že ima razvojne temelje in kaj moramo narediti, da jih spremenimo v širšo korist za vse ljudi.

Slovenija ima znanje, podjetja, naravne vire in podjetniško energijo. Do leta 2035 bo odločilno, ali jih bo znala povezovati v model, ki ustvarja večjo vrednost doma — in jo vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, stabilne javne storitve in višjo kakovost življenja.

Made in Slovenia 2035 je razvojni program Gospodarske zbornice Slovenije, pripravljen v sodelovanju z več kot 90 strokovnjaki in gospodarstveniki.

The post Prihodnost Slovenije gradimo skupaj: znanje, podjetja in država first appeared on Media GZS.

Nova funkcionalnost: Pooblaščenec za upravljanje pooblastil SPOT

Portal SPOT je 18. junija 2026 uvedel nadgradnjo sistema pooblaščanja – nov uporabniški profil Pooblaščenec za upravljanje pooblastil SPOT. Ta nadgradnja predstavlja pomemben korak k preglednejšemu, varnejšemu in učinkovitejšemu upravljanju pooblastil ter postavlja dobre temelje za nadaljnjo digitalizacijo postopkov na portalu SPOT.

Po novem lahko zakoniti zastopnik imenuje osebo, ki bo v imenu podjetja upravljala vsa pooblastila na portalu SPOT. Pooblaščenec bo lahko:

• dodajal in odvzemal pravice pooblaščencem,
• pregledoval vsa obstoječa pooblastila znotraj poslovnega subjekta,
• potrjeval pooblastila za postopke v vseh delih poslovnega subjekta.

Pooblaščenec ne bo mogel podeljevati ali prenašati naprednih pravic, s čimer je preprečeno veriženje pooblastil. Zakoniti zastopnik bo lahko pooblastilo kadarkoli preklical oziroma zamenjal pooblaščeno osebo.

V začetni fazi bo moral zakoniti zastopnik novo pooblastilo urediti prek portala SPOT oziroma ob pomoči točke SPOT. Ko bo pooblastilo vzpostavljeno, bo vse nadaljnje upravljanje pooblastil bistveno enostavnejše in ga bo lahko izvajal pooblaščenec za upravljanje pooblastil.

Več informacij: Novica SPOT, 19. 6. 2026: Večja nadgradnja sistema pooblaščanja >>

Uvedba elektronskih navodil med začasno zadržanostjo od dela (eNR) in dostop prek portala SPOT za delodajalce s 1. julijem 2026

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 1. julijem 2026 uvaja elektronsko Navodilo o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela (eNR). Novi postopek nadomešča papirna navodila, ki so jih do sedaj izdajali izbrani osebni zdravniki, pristojni za ugotavljanje začasne zadržanosti od dela.

Novost za delodajalce: Uvedba eNR predstavlja pomembno novost tudi za delodajalce, saj bodo po novem do navodil o ravnanju za svoje zaposlene dostopali preko portala SPOT (ne pa tudi prek vmesnika). 

Z dnem 19. 6. 2026 je omogočeno pooblaščanje za novi postopek ”Elektronska navodila o ravnanju med zadržanostjo od dela (eNR)”, ki se nahaja pod ”ZZZS”.

Več informacij: Novica SPOT, 19. 6. 2026: Uvedba elektronskih navodil o ravnanju med začasno začasno zadržanostjo od dela (eNR) in dostop prek portala SPOT za delodajalce s 1. julijem 2026 >>

The post Pomembne izboljšave na portalu SPOT first appeared on Media GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: »Ta padec konkurenčnosti pritrjuje opozorilom, ki jih v gospodarstvu ponavljamo že dlje časa:  Slovenija potrebuje razvojni dogovor, stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter hitro izvedbo sistemskih ukrepov, ki bodo povečali privlačnost Slovenije v očeh poslovnih odločevalcev. Čas za odlašanje je mimo. Če želimo ohraniti kakovostna delovna mesta, močno socialno državo in številne javne storitve, mora gospodarski razvoj postati ena osrednjih nacionalnih prioritet. Gospodarski program “Made in Slovenia 2035” ponuja jasen okvir ukrepov – koalicijska pogodba nove vlade vključuje številne predlagane ukrepe. Zdaj potrebujemo predvsem odločnost pri izvedbi, pri tem pa se moramo država, sindikati, civilna družba in gospodarstvo povezati in sodelovati pri iskanju najboljših rešitev za razvojni preboj.«

Slovenija zaostaja na najnovejši lestvici konkurenčnosti IMD na ključnih področjih, ki neposredno vplivajo na odločanje podjetij o investicijah, zaposlovanju in s tem nadaljnjem razvoju. Ti podatki potrjujejo izsledke naše ankete o negativnem vplivu dviga stroškov dela na konkurenčnost slovenskih podjetij in nedavno objavljene rezultate 23. raziskave o gospodarskem stanju in investicijski klimi med nemškimi, tujimi in slovenskimi podjetji, ki poslujejo v Sloveniji, ki jih je predstavila slovensko-nemška gospodarska zbornica. Na sklopu gospodarske uspešnosti je Slovenija izgubila pet mest, pri vladni učinkovitosti sedem mest, pri poslovni učinkovitosti pa ostaja med slabše ocenjenimi državami. Posebej zaskrbljujoča je nizka odpornost gospodarstva na gospodarske cikle, nevarnost selitve poslovnih aktivnosti iz Slovenije, visoka obremenitev dela, togost delovnopravne zakonodaje, administrativne ovire, pomanjkanje kadrov in prepočasna rast produktivnosti. Pri vseh teh elementih je Slovenija v zadnji četrtini držav.

Na GZS opozarjamo, da je višje plače, večjo blaginjo in močnejšo socialno državo mogoče doseči zgolj z višjo produktivnostjo, več investicijami, nadaljnjim razvojem kadrov, večjimi vlaganji v znanje, inovacije, digitalizacijo in internacionalizacijo. Prav zato smo skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki pripravili gospodarski program “Made in Slovenia 2035”, ki vključuje več kot 80 sistemskih ukrepov za stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje.

Med ključnimi prioritetami izpostavljamo davčno razbremenitev dela, konkurenčne cene energije, učinkovitejšo državo z manj administrativnimi ovirami in hitrejšimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor, boljši dostop do financiranja, močnejšo podporo raziskavam, razvoju in inovacijam, pospešeno digitalizacijo ter učinkovitejše zaposlovanje domačih in tujih kadrov.

»Slovenija ima potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo, vendar ta potencial ne more izkoristiti brez podpore države, kar kažejo vse izkušnje prodornih  azijskih in evropskih držav. Potrebujemo državo, ki spodbuja razvoj, podpira investicije in ustvarja pogoje, v katerih lahko podjetja rastejo, zaposlujejo in ustvarjajo višjo dodano vrednost, pri čemer je potrebno upoštevati specifike Slovenije, predvsem z vidika strukture gospodarstva in kompetenc zaposlenih.« Vesna Nahtigal

Bojan Ivanc, glavni ekonomist in vodja analitske službe GZS: »Podatki kažejo, da se konkurenčnost Slovenije slabša prav na področjih, ki so za dolgoročno rast najbolj občutljiva: produktivnost, stroški dela, učinkovitost države, dostopnost kadrov in investicijska privlačnost. Če se bodo stroški še naprej povečevali hitreje od produktivnosti, bo to dodatno zmanjševalo možnosti za investicije, tehnološki razvoj in rast dodane vrednosti. Zato so razbremenitev dela, stabilnejše davčno okolje, hitrejši postopki in usmerjanje javnih sredstev v razvojne naložbe nujni pogoji za preobrat.«

Mednarodna opozorila potrjujejo potrebo po razbremenitvi dela

Zaskrbljenost potrjujejo tudi opozorila OECD in najnovejše makroekonomske napovedi. Mednarodne in domače institucije so že znižale napovedi gospodarske rasti za Slovenijo za letos, kar kaže, da se tveganja za ohlajanje gospodarstva povečujejo. Rast stroškov dela brez ustrezne rasti produktivnosti zmanjšuje konkurenčnost podjetij, omejuje investicije in povečuje tveganje selitve dejavnosti. Ob nižjih napovedih gospodarske rasti in višjih cenovnih pritiskih je zato nujno, da se razprava o javnih financah ne omeji le na zniževanje primanjkljaja, ampak da se hkrati odpre vprašanje učinkovitosti države, produktivnosti javnega sektorja in usmerjanja javnih sredstev v razvojne naložbe. V tem kontekstu razumemo tudi priporočila OECD po odpravi obvezne božičnice. Vseskozi smo podpirali prostovoljno in neobdavčeno božičnico – kar pomeni, da jo izplačajo zaposlenim v podjetjih, kjer poslovni rezultati to omogočajo. Številna podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanja podjetij na trgu. Ob tem pa smo opozarjali, da so v Sloveniji številna podjetja, ki jim izplačilo obveznega zimskega regresa zaradi zahtevnih poslovnih razmer predstavlja veliko dodatno stroškovno obremenitev.

Predlagamo nabor prednostnih ukrepov

Že pred nastopom nove vlade smo pripravili nabor kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki bi jih morala vlada izvesti v prvih šestih mesecih oziroma v prvih dveh letih mandata. Ukrepi izhajajo iz programa “Made in Slovenia 2035”. Njihov skupni cilj je hitro razbremeniti gospodarstvo tam, kjer je to mogoče, ter hkrati začeti sistemsko celovitejšo prenovo poslovnega okolja.

Zato predlagamo, da vlada na kratek rok najprej začne z davčno razbremenitvijo dela in podjetij, zagotovi konkurenčnejše cene energije, pospeši zaposlovanje tujih kadrov ter skrajša postopke, ki zavirajo investicije.

Na srednji rok mora vlada okrepiti produktivnost in investicijsko privlačnost Slovenije z razvojno kapico, konkurenčnejšim davčnim okoljem, spodbudami za raziskave, razvoj, digitalizacijo in usposabljanje ter z manj zapletenimi postopki pri dovoljenjih in umeščanju v prostor.

Že v prvem letu mandata naj vlada skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, z jasnimi ukrepi, odgovornimi nosilci, roki, viri financiranja in rednim spremljanjem izvedbe.

The post Padec na mednarodni lestvici konkurenčnosti je ponovno opozorilo, da Slovenija potrebuje razvojni dogovor in takojšnje ukrepe first appeared on Media GZS.

Podatki za leto 2025 kažejo mešano sliko. Bruto domači proizvod se je realno povečal za 1,1 odstotka, domača potrošnja je podpirala gospodarsko aktivnost, vendar pa se je po drugi strani dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih zmanjšala za 1,3 odstotka. Zaposlenost se je zmanjšala za 0,3 odstotka, pri čemer je bil upad največji v proizvodnji, medtem ko se je povečala zaposlenost v državnem sektorju. Slovenija ostaja razmeroma odporno gospodarstvo, vendar njen prihodnji razvoj ni samoumeven. Za majhno in odprto državo, močno vključeno v evropske dobavne verige, zunanje spremembe pomenijo večjo izpostavljenost, hkrati pa priložnost za podjetja, ki lahko ponudijo specializirano znanje in tehnološko zahtevne rešitve.

Ključno vprašanje zato ni le, koliko Slovenija proizvaja in izvaža, temveč kakšen položaj imajo njena podjetja v globalnih verigah vrednosti. Razvojni premik pomeni prehod od vloge dobavitelja k večjemu vplivu na produkte, tehnologije in razvojne odločitve. Od tega je odvisno, koliko znanja, odločanja in dodane vrednosti ostane v Sloveniji.

Močna industrijska osnova, a tudi razvojne vrzeli

Slovenija ima za takšen premik dobro izhodišče. Njena podjetja so vpeta v avtomobilsko in elektroindustrijo, farmacijo, strojno industrijo, materiale (kovine, papir, kemični izdelki) ter druge tehnološko zahtevne dejavnosti. Evropski inovacijski kazalnik za leto 2025 jo uvršča na drugo mesto med članicami EU pri izvozu srednje- in visokotehnoloških proizvodov, vendar to upošteva tudi posle oplemenitenja, kar pomeni, da glavnina te proizvodnje nastane v Sloveniji. Ta ista primerjava pa pokaže tudi druge vrzeli. Pri izvozu na znanju temelječih storitev Slovenija dosega le 41,6 odstotka povprečja EU. Pod evropskim povprečjem je prav tako pri nekaterih vlaganjih v informacijsko tehnologijo in širših inovacijskih izdatkih podjetij.

Industrijsko osnovo bo zato treba nadgraditi z več programske opreme, podatkovnih rešitev, umetne inteligence, inženirskih storitev in poslovnih modelov, pri katerih se vrednost ustvarja predvsem z znanjem in intelektualno lastnino. Industrija in napredne storitve pri tem niso nasprotje. Prav njihovo povezovanje lahko tradicionalnim panogam omogoči prehod k zahtevnejšim produktom in večji dodani vrednosti.

Izvozna odprtost tako ostaja pomembna prednost, vendar sama po sebi ne zagotavlja razvojnega preboja.

Produktivnost kot osrednji razvojni izziv

Po najnovejšem poročilu UMAR je slovenska produktivnost dela leta 2025 dosegla približno 86 odstotkov povprečja EU, BDP na prebivalca po kupni moči pa 91 odstotkov. K razmeroma visoki ravni BDP na prebivalca pomembno prispeva visoka zaposlenost, vendar je prostor za nadaljnjo rast po tej poti omejen. Stopnja zaposlenosti je leta 2025 znašala 78,3 odstotka, staranje prebivalstva in manjše generacije mladih pa dodatno zaostrujejo pomanjkanje kadrov. Nadaljnji razvoj bo zato vse bolj odvisen od rasti produktivnosti.

Slovenija bo morala več vrednosti ustvariti z boljšimi tehnologijami, učinkovitejšo organizacijo, avtomatizacijo, kakovostnejšim upravljanjem in razvojem lastnih rešitev. Višja produktivnost ne pomeni, da morajo ljudje preprosto delati več. Pomeni, da lahko s pomočjo znanja, opreme in boljših procesov v istem času ustvarijo večjo vrednost.

Ta povezava je pomembna tudi zunaj poslovnih bilanc. Produktivnejša podjetja lažje zvišujejo plače, vlagajo v razvoj zaposlenih in nastopajo na donosnejših trgih. Večja ustvarjena vrednost hkrati krepi javne prihodke, iz katerih se financirajo zdravstvo, šolstvo, infrastruktura, pokojnine in druge skupne potrebe.

Znanje se mora hitreje pretvoriti v produkte

Tehnološka prenova sama po sebi ne bo dovolj, če je ne bo spremljal hitrejši prenos raziskovalnega znanja v nove produkte, podjetja in poslovne modele. Slovenija ima za takšen premik razmeroma močno raziskovalno osnovo. Leta 2024 je za raziskave in razvoj namenila 1,44 milijarde evrov oziroma 2,1 odstotka BDP. Poslovni sektor je bil odgovoren za 69 odstotkov vseh izdatkov za raziskave in razvoj.

Raziskovalna osnova torej obstaja. Evropski inovacijski kazalnik namreč Slovenijo uvršča na 13. mesto v EU in na 94,7 odstotka evropskega povprečja. Med njenimi prednostmi sta sodelovanje javnega in zasebnega raziskovalnega sektorja ter inovacijska dejavnost malih in srednjih podjetij, šibkejša pa je pri pretvarjanju znanja v hitro rastoča podjetja in tržno uspešne rešitve. Izdatki tveganega kapitala v Sloveniji po Evropskem inovacijskem kazalniku 2025 dosegajo le 27,3 odstotka povprečja EU, nizki pa so tudi drugi inovacijski izdatki podjetij.

Dober raziskovalni projekt zato še ne pomeni novega izdelka ali uspešnega podjetja. Za prehod od ideje do trga so potrebni kapital, upravljanje inovacij, zaščita intelektualne lastnine, prodajne kompetence in povezovanje z mednarodnimi kupci. Prav tu se pokaže razlika med okoljem, ki zna ustvarjati dobre zamisli, in okoljem, ki jih zna razviti v izvozne prihodke, podjetja ter strokovna delovna mesta.

Digitalizacija in investicije ne smeta ostati privilegij največjih

Podoben razkorak se kaže pri digitalizaciji. Leta 2025 je umetno inteligenco uporabljalo 22 odstotkov slovenskih podjetij z najmanj desetimi zaposlenimi. Med velikimi podjetji je bil delež 72-odstoten, med malimi pa le 18-odstoten. Ker mala in srednja podjetja predstavljajo velik del gospodarstva in dobaviteljskih verig, tehnološki prehod ne more ostati omejen na največje družbe. S težavami pri digitalni preobrazbi se je srečevalo 76 odstotkov podjetij, najpogostejša ovira pa je bilo pomanjkanje ustreznih kadrov ali znanja. Digitalizacija zato ni le vprašanje nakupa programske opreme. Podjetja morajo nove tehnologije vključiti v proizvodnjo, logistiko, razvoj produktov in poslovno odločanje.

Uspešnost digitalnega prehoda pa bo vplivala tudi na zaposlene in regije, saj lahko tehnološka posodobitev manjših podjetij pomeni stabilnejša delovna mesta in več strokovnih priložnosti zunaj največjih gospodarskih središč.

Za takšen prehod so seveda ključne investicije. Leta 2025 so se bruto investicije v osnovna sredstva povečale za 4,1 odstotka, vendar so rast pretežno poganjale stavbe in infrastruktura. Investicije v opremo in stroje so se namreč povečale le za 0,7 odstotka. Prvo četrtletje 2026 je prineslo spodbudnejši signal, saj so bruto investicije v osnovna sredstva bile medletno višje za 12,6 odstotka, investicije v opremo in stroje pa za 8,2 odstotka. Eno četrtletje še ne pomeni trajnega obrata, kaže pa, da se lahko investicijska aktivnost okrepi.

Slovenija pa ne potrebuje samo večjega števila naložb, ampak predvsem takšne, ki prinašajo tehnološko posodobitev, večjo produktivnost, lastne produkte z višjo dodano vrednostjo, nova visoko kvalificirana delovna mesta ter več razvoja in odločanja v Sloveniji. Njihov pomen se ne kaže le v novih objektih ali proizvodnih linijah, temveč tudi v znanju, ki ostaja doma, razvoju dobaviteljev, novih kariernih priložnostih za zaposlene in širših učinkih na lokalno okolje.

Od potenciala do razvojnega dogovora

Vprašanja produktivnosti, inovacij, digitalizacije in investicij se tako povezujejo v širše vprašanje razvojne smeri države. Program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije oblikovala skupaj z gospodarstveniki in strokovnjaki, ključna razvojna področja povezuje z investicijskim potencialom približno 19 milijard evrov do leta 2035. Program vključuje trajnostno mobilnost, elektroindustrijo, farmacijo in biotehnologijo, logistiko, gradbeništvo, materiale in krožno gospodarstvo, kmetijstvo, proizvodnjo živil in pijač, lesnopredelovalno panogo ter panogo informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Njihov razvojni potencial je prav v medsebojni povezanosti in multiplikativnih učinkih ene panoge na druge. Avtomobilska industrija potrebuje napredne materiale, elektroniko, programsko opremo in logistiko. Farmacija potrebuje raziskovalce, podatkovne tehnologije in proizvodno opremo. Gradbeništvo potrebuje materiale, digitalno projektiranje, energijo ter predvidljive javne investicije. Podjetja v gospodarskih panogah, ki so jih opredelili gospodarstveniki s potencialom preboja, predvidevajo možne investicije v višini 19 milijard evrov do leta 2035. Vendar pa bodo podjetja tovrstne investicije lahko uresničila le v konkurenčnem, predvidljivem in razvojno usmerjenem okolju.

Prav zato je nujno, da se v Sloveniji celostno in sistematično lotimo sprememb in izboljšanja poslovnega okolja. Pri tem je treba povezati vprašanja, ki se pogosto obravnavajo ločeno: produktivnost, davčno okolje, energijo, raziskave in razvoj, digitalizacijo, izobraževanje, infrastrukturo in internacionalizacijo.

Do leta 2035 se bo pokazalo, ali bo Slovenija svojo izvozno in industrijsko osnovo nadgradila z več lastnega razvoja, tehnološkega znanja in produktivnosti. Naslednji razvojni korak bo zahteval več kapitala na zaposlenega, hitrejši prenos raziskav na trg, širšo uporabo digitalnih tehnologij ter okolje, v katerem se lahko investicijske odločitve uresničijo pravočasno.

Učinek takšnega razvojnega premika pa se ne konča pri poslovnih rezultatih podjetij. Višja produktivnost in dodana vrednost se odražata v večji sposobnosti podjetij, da ustvarjajo kakovostna delovna mesta, bolje nagrajujejo znanje ter prispevajo k stabilnim javnim financam in večji odpornosti družbe. Odločitev o prihodnjem razvojnem modelu bo zato tudi odločitev o tem, kakšne priložnosti bodo imeli ljudje, koliko razvojnega znanja bo ostalo v Sloveniji in kakšno kakovost življenja bo država sposobna zagotavljati v prihodnjih desetletjih.

Kako lahko Slovenija svoj gospodarski potencial spremeni v večjo produktivnost, razvojne investicije in boljše priložnosti za ljudi? O tem si preberite več v programu Made in Slovenia 2035 tukaj.

The post Slovenija je izvozno močna, razvojni preboj pa bodo odločili inovativnost, produktivnost in zmožnost poglobljenega sodelovanja first appeared on Media GZS.

Evropska komisija je v zadnjih letih sprejela vrsto ambicioznih politik za povečanje konkurenčnosti, zmanjšanje odvisnosti od primarnih surovin, krepitev odpornosti gospodarstva ter pospešitev zelenega in digitalnega prehoda. Politike kot so Clean Industrial Deal, Competitiveness Compass, nova Uredba o gradbenih proizvodih (CPR), razvoj digitalnih potnih listov proizvodov (DPP), trajnostni okvir Level(s) ter prihajajoče pobude za krožno gospodarstvo, vse bolj neposredno vplivajo tudi na gradbeni sektor. Ključno vprašanje ostaja: kako te politike prenesti iz strateških dokumentov v konkretne investicijske odločitve? Prav temu je bil namenjen zaključni CE-PRINCE mini simpozij »Povezovanje naročnikov in podjetij za krožno javno naročanje«.

Dogodek je bil deseti in zaključni v seriji usposabljanj za javne naročnike in podjetja ter je združil predstavnike ministrstev, javnih naročnikov, investitorjev, podjetij, razvojnih organizacij, finančnih institucij in strokovnjakov s področja gradbeništva, krožnega gospodarstva in javnega naročanja. 

Javni sektor kot največji investitor in zgled odgovorne porabe javnega denarja
Osrednje sporočilo je bilo jasno: javni sektor ne gradi le objektov. S svojimi odločitvami določa smer razvoja trga, spodbuja inovacije ter vpliva na to, kakšno gradbeništvo bo Slovenija imela čez desetletje in več. Če javni naročniki pri investicijah še naprej prvenstveno zasledujejo najnižjo nabavno ceno (četudi pod pojmom ekonomsko najugodnejšo), trg temu prilagaja svojo ponudbo. Če pa začnejo sistematično vključevati merila življenjskega cikla, učinkovite rabe virov, trajnosti, zdravja uporabnikov, digitalne sledljivosti in krožnosti, ustvarjajo povpraševanje po rešitvah z višjo dodano vrednostjo. Udeleženci dogodka so večkrat poudarili, da javno naročanje ne sme ostati zgolj administrativni postopek, temveč mora postati razvojni mehanizem države in orodje za doseganje dolgoročnih družbenih, okoljskih in gospodarskih ciljev.

Preberite več na povezavi.

The post Javno naročanje bo odločalo, ali bo evropski zeleni trajnostni prehod ostal na papirju ali zaživel v praksi first appeared on Media GZS.

V času geopolitičnih pretresov, gospodarske negotovosti in hitrih tehnoloških sprememb se Slovenija znova srečuje z vprašanjem, kakšen razvojni model potrebuje za prihodnje desetletje. V ospredju ni le vprašanje, kakšno gospodarstvo si želimo, temveč tudi, kakšno državo želimo zgraditi. Bo Slovenija znala svoje znanje, podjetja, ljudi, naravne vire in industrijsko tradicijo povezati v razvoj, ki bo ustvarjal več vrednosti doma? Ali pa bo zaradi nepredvidljivega okolja, počasnih postopkov in pomanjkanja jasne razvojne smeri vse težje izkoriščala priložnosti, ki se odpirajo v globalnem gospodarstvu?

Razpravo o gospodarstvu pogosto zožimo na davke, stroške dela, energijo in konkurenčnost. Vsa ta vprašanja so pomembna, vendar gospodarstvo ni ločeno od vsakdanjega življenja ljudi. Od njegove moči so odvisni kakovostna delovna mesta, plače, razvoj regij, vlaganja v znanje in tehnologije, pa tudi dolgoročna sposobnost države, da skupaj z zaposlenimi v javnem sektorju zagotavlja šolanje za naše otroke, skrb za starejše in bolne ter socialno šibke.

Brez uspešnih podjetij, ki ustvarjajo dodano vrednost, zaposlujejo, izvažajo in vlagajo v razvoj, je težje zagotavljati stabilne vire za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, infrastrukturo in druge javne sisteme. Gospodarski razvoj je zato širše družbeno vprašanje: vprašanje priložnosti za mlade, varnosti zaposlenih, kakovosti življenja in prihodnosti socialne države.

Slovenija ne začenja iz nič

Slovenija ima številne razvojne prednosti. V preteklih desetletjih je zgradila močno izvozno gospodarstvo, razvila uspešna podjetja in se vključila v mednarodne verige vrednosti. Na številnih področjih ima znanje, proizvodne izkušnje, inovativna podjetja in ljudi, ki že danes ustvarjajo rešitve za globalne trge.

Te prednosti se kažejo na zelo različnih področjih. Slovenska podjetja so vključena v zahtevne mednarodne avtomobilske in industrijske verige, farmacija in biotehnologija povezujeta raziskave z napredno proizvodnjo, logistika in gradbeništvo pa zagotavljata infrastrukturo in pretočnost države. Materiali, krožno gospodarstvo, agroživilske verige, lesna industrija in digitalne tehnologije kažejo, da prihodnji razvoj ne bo odvisen od ene same panoge, ampak od njihove medsebojne povezanosti.

Posebno povezovalno vlogo imajo digitalne tehnologije. Umetna inteligenca, podatkovne rešitve in avtomatizacija niso več le tema ene panoge, ampak orodja, s katerimi lahko podjetja in javni sistemi izboljšujejo produktivnost, procese in storitve.

Prav v medsebojni povezanosti teh področij je ena ključnih razvojnih priložnosti. Vse slovenske industrije potrebujejo materiale, digitalne tehnologije, raziskave, podatke, dobro logistiko, predvsem pa bodo za vse ključni kadri in ustrezno podporno okolje z večjo konkurenčnostjo. Razvoj gospodarstva zato ni seštevek posameznih panog, ampak sistem medsebojno povezanega znanja, proizvodnje, infrastrukture in ljudi.

Potencial še ni razvojni preboj

Toda razvojne osnove same po sebi še ne zagotavljajo preboja. Slovenska podjetja lahko imajo znanje, izdelke, kupce in ambicije, vendar se velike razvojne odločitve ne sprejemajo v praznem prostoru. Nova proizvodnja, raziskovalni center, širitev dejavnosti ali zaposlitev visoko usposobljenih ljudi so vedno tudi izraz zaupanja v okolje, v katerem podjetje deluje.

V globalni konkurenci ne tekmujejo samo podjetja, temveč tudi poslovna okolja. Pri odločanju o investiciji niso pomembni le stroški proizvodnje, ampak tudi stabilnost poslovnega okolja, hitrost postopkov, dostopnost energije, razpoložljivost kadrov, podpora raziskavam in odnos države do razvoja. Če so postopki predolgi, pravila nepredvidljiva, energija nekonkurenčna in je kadrov premalo, lahko tudi dobre razvojne priložnosti izgubijo zagon ali se preselijo v okolja, kjer jih je mogoče uresničiti hitreje.

V ta okvir se umešča program Made in Slovenia 2035, ki ga je Gospodarska zbornica Slovenije pripravila skupaj z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki z različnih področij. Njegova vrednost ni le v posameznih ukrepih, ampak v tem, da pokaže, kje ima Slovenija razvojne prednosti in kaj mora narediti, da jih spremeni v širšo korist. Program ključna razvojna področja povezuje z investicijskim potencialom približno 19 milijard evrov do leta 2035. Vprašanje je, ali bo Slovenija znala ta vlaganja podpreti, pospešiti in usmeriti v večjo vrednost, ustvarjeno doma.

Ljudje kot temelj prihodnjega razvoja

Skoraj vsaka razvojna zgodba se na koncu sreča z istim vprašanjem: kdo bo razvoj ustvarjal. Slovenija potrebuje raziskovalce, inženirje, razvijalce, tehnike, mojstre, strokovnjake za umetno inteligenco, logistiko, gradbeništvo, biotehnologijo, materiale in proizvodnjo hrane. Potrebuje tudi izobraževalni sistem, ki bo bolje razumel, kam se premikata tehnologija in gospodarstvo, ter okolje, v katerem bodo znanje, ustvarjalnost, delo in ambicija prepoznani kot pomembne družbene vrednote.

Vprašanje kadrov zato ni le vprašanje izobraževanja, ampak tudi tega, ali Slovenija ponuja dovolj zahtevnih projektov, možnosti za razvoj in okolje, v katerem se znanje lahko uresniči. To pomeni kakovostna delovna mesta, možnosti za strokovno rast, sodelovanje pri mednarodnih projektih in sposobnost, da država talente ne le izobrazi, ampak jih tudi zadrži in privabi. Enako pomembno je povezovanje raziskovalnega okolja in podjetij. Prehod v višjo dodano vrednost ne nastane z večjo količino dela, ampak z boljšimi produkti, lastnimi tehnologijami, naprednejšimi procesi in sposobnostjo, da se raziskovalni dosežki prenesejo v prakso.

Razvoj kot skupni dogovor

Razvoj države pa ne more biti naloga samo podjetij, politike, izobraževalnega sistema ali raziskovalnih institucij. Preboj je mogoč samo, če se ti deli povežejo v skupno razvojno smer.

Močno gospodarstvo potrebuje učinkovito državo, učinkovita država pa podjetja, ki ustvarjajo dodano vrednost in prispevajo v skupne javne vire. Enako velja za odnos med podjetji, zaposlenimi, znanostjo, izobraževanjem in lokalnimi okolji. Razvoj nastane tam, kjer ti sistemi ne delujejo vsak zase, ampak sodelujejo. Uspeh razvojnih politik ni dosežen, če se priložnosti koncentrirajo samo v nekaj središčih, drugi deli države pa izgubljajo ljudi, delovna mesta in razvojno perspektivo. Številne industrijske, agroživilske, logistične in lesnopredelovalne dejavnosti imajo močno regionalno razsežnost, zato je razvoj gospodarstva tudi vprašanje skladnejšega razvoja države.

Razvoj prihodnosti temelji na novih tehnologijah, človeški razvojni miselnosti in sodelovanju FOTO: GZS

Do leta 2035 se bo pokazalo, ali bo Slovenija znala svoje prednosti povezati v razvojni preboj. Odgovor ne bo odvisen od enega programa, ene vlade ali ene panoge, ampak od sposobnosti, da se kot družba dogovorimo o smeri.

Gre za odločitev za državo, ki spodbuja razvoj, povezuje gospodarstvo, znanost, izobraževanje, javni sektor in lokalna okolja ter ustvarjeno vrednost vrača ljudem skozi boljše priložnosti, kakovostna delovna mesta, javne storitve in višjo blaginjo.

Zato razprava o gospodarskem razvoju ne sme ostati obrobna tema. Postati mora ena osrednjih nacionalnih prioritet. Ne zato, ker bi bilo gospodarstvo cilj samo po sebi, ampak zato, ker brez močnega, inovativnega in konkurenčnega gospodarstva ni stabilne socialne države, dolgoročne blaginje in samozavestne prihodnosti.

Kako lahko znanje, podjetja in ljudje skupaj ustvarijo uspešnejšo prihodnost Slovenije? O tem si več preberite tukaj.

The post Kakšno Slovenijo želimo zgraditi do leta 2035? first appeared on Media GZS.