The post Vesna Nahtigal v intervjuju za Dnevnik: Smo narod znanja, zato se tujci odločajo za naložbe v Sloveniji first appeared on Media GZS.

Ker se v Sloveniji ne moremo pohvalit z večjimi projekti na področju obnovljivih virov energije, predvsem ne na področju vetrne energije, smo si primer zelenega finansiranja sposodili v nekoliko bolj oddaljeni soseščini. Vetrni park Krivača v Srbiji je lep primer sodelovanja zasebnega kapitala in bančnih posojil, zato smo v studio povabili Janeza Grošlja, partner in direktor ALFI Renewables d.o.o. in Rajmondo Miklič, višjo svetovalko za podjetja pri NLB. Z gostoma se je pogovarjal Sebastjan Šik.

The post Finansiranje projektov z zeleno noto — GZS Podkasti: Poslovni nasveti #13 first appeared on Media GZS.

The post Izvršni direktor GZS za Jutranjo kroniko o trajnostnem poročanju first appeared on Media GZS.

The post Direktorica Službe za okolje, podnebje in energijo GZS v intervjuju za Reporter o slovenski okoljski zakonodaji first appeared on Media GZS.

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) je eden od ključnih dokumentov vsake države članice EU. Opredeljuje namreč, kakšna bo energetska politika države v prihodnje in v katere energetske vire bo država vlagala, da bi dosegla cilje EU glede razogljičenja. Ker je NEPN vezan na evropsko uredbo, je za države članice zavezujoč, kar pomeni, da je neizpolnjevanje ciljev sankcionirano. Lani je na primer morala Slovenija plačati 11 milijonov evrov za statistični nakup zelene elektrike s Hrvaške, ker ni dosegla ciljnega odstotka elektrike proizvedene iz obnovljivih virov.

Na GZS ocenjujemo, da je bil dokument glede na prvo verzijo bistveno izboljšan, čeprav nekatere rešitve še vedno ne zagotavljajo konkurenčnosti industrije v Sloveniji in s tem rasti skupne blaginje in varnosti naše države. Dokument se resda nanaša na obdobje do leta 2030, vendar hkrati predstavlja temelje in smernice prihodnje rabe energije do leta 2050. »Zavedati se moramo, da so vse naše sosednje države uvozniki električne energije in razmere se bodo v prihodnosti, zaradi opuščanja fosilnih goriv, samo še zaostrovale. Zato je po našem mnenju  edini sprejemljiv scenarij tisti, ki predvideva izkoriščanje vseh razpoložljivih virov, tako obnovljivih, ki so sonce, veter in voda, kot jedrske energije,« še dodaja Nahtigal. Scenarij, ki se naslanja le na obnovljive vire (OVE), je nesprejemljiv za gospodarstvo, ker ti viri niso stanovitni in Slovenijo pretirano izpostavljajo uvozu elektrike, predvsem pozimi, ponoči in v času suše, ko je uporaba obnovljivih virov omejena.

V NEPN pogrešamo tudi načrt nadomeščanja proizvodnih virov elektrike po predvidenem zaprtju TEŠ6 leta 2033 in do predvidene izgradnje JEK2. Pogrešamo tudi objektivno oceno potrebnega obsega investicij v proizvodne kapacitete, za nadgradnjo distribucijskega in prenosnega omrežja in drugo do leta 2050. Objektivno ovrednotenje potrebnega obsega investicij bi namreč po naših izračunih pokazalo, da je scenarij OVE + JE za približno polovico ugodnejši od zgolj OVE scenarija z vidika potrebnih investicij, kar bo vplivalo na stroškovne cene električne energije. Za gospodarstvo so namreč prav konkurenčne cene energije pogoj za ohranjanje mednarodne konkurenčnosti, kar lahko dosežemo z dolgoročnimi pogodbami med podjetij in proizvajalci za zakup električne energije.

Industrija potrebuje tudi finančno podporo za zeleni prehod. NEPN predvideva, da bo potrebnih 28,2 mrd evrov investicij v industriji do leta 2030 in zgolj 700 mio evrov javnih spodbud, kar predstavlja le 2,4 % potrebnih sredstev. Apeliramo na povečanje obsega podpor za industrijo.

Od vlade še pričakujemo, da bo v pogajanjih z Evropsko komisijo sledila tistim državam članicam, ki opozarjajo, da bi moral biti cilj NEPN zmanjšanje emisij toplogrednih plinov z nizkoogljičnimi tehnologijami in ne zgolj povečanje deležev obnovljivih virov. Zato predlagamo, da se namesto cilja OVE raje uporablja kratica NOVE, ki poleg vseh OVE virov vključuje tudi jedrsko energijo.

The post V NEPN pogrešamo oceno potrebnih investicij first appeared on Media GZS.

Kot je uvodoma dejal predsednik GZS Tibor Šimonka, je trajnost za podjetja v Sloveniji in EU obvezna, pri tem pa opozoril, da v Sloveniji nekatere evropske direktive ob prenosu v slovensko zakonodajo še nadgradimo, kar prinaša dodatna administrativna bremena in škoduje konkurenčnosti našega gospodarstva. »V času ohlajanja gospodarske klime v EU, razpadanja globalnega koncepta svobodne trgovine in naraščajočem strateškem rivalstvu EU z ekonomijami nekaterih tretjih držav, je skrb za globalno konkurenčnost slovenskih podjetij toliko pomembnejša,« je dodal.

Državni sekretar na MGTŠ mag. Dejan Židan je predstavil regulativne trende EU na področju trajnostnega korporativnega upravljanja in poročanja podjetij ter njihov vpliv na slovensko poslovno okolje, vključno s tem, kaj lahko slovenska podjetja pričakujejo od novele Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Pojasnil je, da so spremembe v noveli Zakona o gospodarskih družbah ZGD-1M vezane na prenos 4 evropskih direktiv v slovenski pravni red ter poudaril, da so bile te spremembe vseskozi usklajevane z gospodarstvom, za veliko večino gospodarskih družb pa po sprejemu ne bodo merodajne. Čim bo zakon sprejet, bodo, kot je dejal, iskali rešitev glede vitke delniške družbe.

Upravni odbor GZS je apeliral na MGTŠ ter na Vlado RS, da pri prenosu vsebine direktiv EU s področja trajnostnega poročanja v slovensko zakonodajo dosledno in brez izjem izhaja iz minimalnih zahtev omenjenih direktiv (načelo minimalne harmonizacije).

»GZS želi svojim članom stati ob strani na poti trajnostne preobrazbe, tako z nasveti kot izmenjavo dobrih praks, novimi članskimi produkti in vplivom na predpise. Istočasno pa mora GZS tudi sama prehoditi pot trajnostne preobrazbe in biti zgled gospodarstvu, kajti, le če bo GZS poslovno odlična organizacija, bo lahko dolgoročno učinkovito zastopala interese članov,« je dejal predsednik GZS.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je predstavila Trajnostno poslovno strategijo GZS, ki predstavlja dokument, ki se bo stalno nadgrajeval. »Gre za poslovno strategijo, kjer je začrtana trajnostna preobrazba GZS, kar je nujen kompromis glede na našo zahtevno korporativno upravljavsko strukturo. GZS je specifična, ni zavezana k trajnostnemu poročanju, vendar smo se odločili, da  bomo tudi mi poročali, in sicer po prostovoljnih standardih EFRAG za MSP,« je dodala. UO je Trajnostno poslovno strategijo GZS sprejel.

The post V kontekstu trajnosti nujno upoštevati vidik globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva first appeared on Media GZS.

Udeležence so po uvodnem orisu panoge agroživilstva v Sloveniji, ki jo je predstavila dr. Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS, nagovorili mag. Janez Rebec, predsednik GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, Tibor Šimonka, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Sledili sta dve strokovni predavanji. Dr. Jože P. Damijan je predstavil Strateške izzive slovenskih podjetij v mednarodnem okolju. Analizo panoge agroživilstva za leto 2023 pa je podal Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS.

Strokovne vsebine je zaokrožila okrogla miza z naslovom »Kam nas pelje razvoj?«, na kateri so sogovorniki Simon Franko, BASF Adriatic, Danilo Kobal, Mlinotest d.d., Branko Ravnik, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, Marian Šefčovič, Radenska d.o.o. in Enver Šišić, Skupina Perutnina Ptuj govorili o aktivnostih na področju inovacij, uporabe novih tehnologij in trajnostne preobrazbe podjetij, kako jih povezati za večjo produktivnost in konkurenčnost podjetij verigi preskrbe s hrano. Okroglo mizo je povezovala dr. Tjaša Redek, ki je v uvodu predstavila dejavnike konkurenčnosti in uspešnosti v času dvojnega prehoda.

Na Vrhu so bila podeljena priznanja za »Odlično živilsko podjetje 2024«, ki jih GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pripravlja skupaj s časnikom Finance. Letošnji nagrajenci natečaja so:

• v kategoriji mikro in malih podjetij  je zmagovalec Zavod Dobrote Dolenjske
• v kategoriji srednjih in velikih podjetij  je zmagovalec Perutnina Ptuj
• posebno priznanje Financ in Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS je prejelo podjetje Puklavec Family Wines.

Fotografija: Časnik Finance, Aleš Beno

The post 23. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij o trajnostnosti first appeared on Media GZS.

»Trajnostno poslovanje ni več izbira, temveč nuja za vsa podjetja in organizacije, ki načrtujejo poslovanje z mislijo na prihodnje generacije,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal in nadalje pojasnila, da je »okolje ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, ter zahteve zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb.« Tu se z izjemnimi izzivi soočajo energetsko intenzivna podjejta. Predvsem proizvodnja materialov. Tudi evropska industrijska politika se zaveda, da Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska, cementna in druge industrije, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. »Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost Evropske unije, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav,« je dodala.

»V Sloveniji se soočamo s prekomerno onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom,« je povedala Tanja Koleša iz Sektorja za kakovost zraka pri ARSO. Po drugi strani je v zadnjih letih opažen trend znižanja ravni onesnaževal v zraku, pri čemer pa se pojavljajo epizode s čezmerno onesnaženostjo z delci v kurilnih sezonah. V poletni sezoni Koleša priporoča redno spremljanje ravni ozona in v času, ko je presežena opozorilna vrednost, upoštevanje priporočil v izdanih opozorilih. Pravi, da »lahko z majhnimi spremembami vsak prispeva k boljši kakovosti zraka.«

Direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar je predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah, potrjene v aprilu 2024, ki predvsem od industrije zahteva temeljito preobrazbo do leta 2050. Poudarila je, da je cilj sprememb » čista, krožna in podnebno nevtralna industrija.« Ob tem se je vprašala, »ali smo na pravi poti, da imamo v Sloveniji posebna pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje in slovenska podjetja pogosto postavljajo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.«

Ana Stanič, E&ALaw, je predstavila evropske vidike novele ZVO, pri čemer se je osredotočila na 18. člen glede sosežigalnic. Opozorila je, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki so avtomatično del slovenskega prava. Stanič pravi, da ni še povsem jasno, kaj bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na EU ravni.

Tone Kvasič z MOPE je spregovoril o novostih, ki jih pripravljajo na področju obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja v luči ZVO-2a.

Tatjana Orhini Valjavec z Direktorata za okolje MOPE je opozorila, da polovica vseh ‚zelenih‘ oznak, ki se uporabljajo v EU, ni verificiranih. To vodi do negotovosti in nezaupljivosti potrošnika, neenakih konkurenčnih pogojev za podjetja ter stroškov za podjetja v čezmejnem poslovanju. Da bi izzive glede ‘zelenega zavajanja’ (t. im. green-washing) odpravila, je Evropska komisija pripravila predlog Direktive o opolnomočenju potrošnikov za zeleni prehod in predlog Direktive o zelenih trditvah (GCD). Slednji določa minimalne standarde za to, kako podjetja utemeljujejo, sporočajo in preverjajo svoje okoljske trditve potrošnikom v EU ter ukrepe za nadzor naraščajočega števila okoljskih oznak in zagotavljanje zanesljivosti obstoječih oznak. Predvideno je dvoletno obdobje za prenos direktive, ko bo sprejeta, v nacionalni pravni red. Zatem pa bodo podjetja ob kršitvah podvržena plačilu kazni.

Tudi Solène Flahault iz Cosmetics Europe se je dotaknila predloga Direktive o okoljskih trditvah, kjer je izrazila skrb, da bi prišlo do pretirano restriktivnega pristop do okoljskih trditev, kar bi lahko odvračalo inovacije in bi se administrativno breme za industrijo, zlasti MSP nesorazmerno povečalo. Možna splošna prepoved okoljskih trditev za izdelke, ki vsebujejo snovi, razvrščene kot nevarne za ljudi, bi lahko onemogočilo komuniciranje bolj trajnostne možnosti za določene kategorije izdelkov (kozmetika z dišavami, eterična olja itd.) potrošnikom.

Na okrogli mizi z naslovom Trajnost – včeraj, danes, jutri so svoja stališča predstavili Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Florian Schmalz (Eurochambres), dr. Marko Homšak (Talum), dr. Andrej Kržan (Kemijski Inštitut) ter Teodor Prosen (Telekom Slovenije).

Po Homšakovem mnenju je bila trajnost »vedno stalnica, a četudi pod različnimi imeni«. Izrazil je obžalovanje, da se je v Sloveniji ustavila proizvodnja primarnega aluminija. Zakonodaja mora dati pravni okvir, vključno s spodbudami za podjetja. Velik poudarek vidi na prodajno nabavni verigi. Proizvodnja aluminija je energetsko intenzivna panoga, bo taka tudi ostala. Skupna poraba energije je bila v 2015-2018 1400 GWh/leto, danes 300-400 GWh/leto – od tega polovica elektrika, polovica zemeljski plin. Količino toplogrednih plinov so v zadnjih letih zmanjšali že za več kot 80 %. Opozoril je, da sedaj primarni aluminij uvažamo iz držav s trikratnim ogljičnim odtisom. Kot izziv je navedel tudi strokovno in časovno zahtevne spremembe dovoljenj.

Tudi Telekom je po naravi trajnostno naravnan, pri čemer je pri njih najbolj izpostavljen družbeni vidik. »Energetska učinkovitost pride z roko v roki z gradnjo omrežja in povezovanja ljudi,« je dejal Prosen. Izpostavil je pomen vzgoje kulture, povezovanja, sodelovanja, partnerstev, kar je izrednega pomena za doseganje trajnostnih ciljev in uspeha posameznih podjetij – »Vsi smo namreč del posameznih dobavnih verig,« je dodal. Nekoliko kritičen je do izrazite ESG tekme, kdo je bolj trajnosten, kar je lahko celo škodljivo. Nenazadnje to vodi do greenwashinga in prekomerne regulacije, kar duši konkurenčnost. Že nekaj let trajnostno poročajo, pri čemer so ga kot integralni del vključili v letna poročila, kar je za nekatera podjetja že letos obvezno.

Čebular Zajec je napovedala vavčer za trajnostno poročanje za SME (za njih je sicer tako poročanje prostovoljno), prihaja tudi vavčer za trajnostno poročanje za srednje velika podjetja (ta bo šele naslednje leto). »Trajnost zame pomenijo tudi odnosi,« je dejala, ko je izpostavila tudi neformalne stike. Možnosti v obliki razpisov je po njenih besedah veliko, le poiskati jih je treba. Na ministrstvu sicer precej delajo na trajnosti, a ne sistematično.

Schmalz je pojasnil vlogo Eurochambres. Njeno prednost vidi v tem, da predstavlja zelo širok nabor podjetij, kar daje stališčem veliko težo. Poleg tega se povezuje z drugimi organizacijami/združenji, da bi tako imeli večji vpliv na oblikovanje politik. V zadnjih 5 letih opaža večji vpliv nevladnih organizacij, »čigar glas je pogosto bolj slišan kot glas ekonomije«. Evropska trajnostna zakonodaja predstavlja oviro za konkurenčnost. ESG poročanje zahteva poročanje enormnega števila podatkov, je dejal. Sicer MSP ne bo treba vsega poročati, a velja ‘trickle down’ efekt, ki bo tudi od teh podjetij zahteval pridobivanje podatkov za poročanje velikih podjetij.

»Naše življenje je materialno. Je nekaj, v kar smo ujeti, ne glede na ideje in želje. Da imamo udobno, produktivno, zdravo, prijetno življenje, rabimo veliko materiala,« je dejal Kržan in dodal, da je le vprašanje, od kod bo material prišel in kdo ga bo proizvedel. Kritičen je bil do zaprtja proizvodnje primarnega aluminija v Sloveniji, »ker je tipičen material, katerega pomen še narašča.« Zato tudi ne vidi logike, da ga bomo sedaj uvažali. Po njegovem mnenju to tudi ni v skladu z Antwerpensko deklaracijo. »Če se ne bomo toliko deindustrializirali, se nam ne bo treba toliko reindustrializirati.« Kot pravi Kržan, imamo znanje, razumevanje in etiko v družbi, da zmanjšujemo negativne oz. netrajnostne učinke materialov. Poleg stebra okolja pa je treba upoštevati tudi druga dva stebra trajnosti. Plastika je po njegovem mnenju preveč trajna, je pa tudi trajnostna. Jo močno zagovarja, je pa izpostavil, da je ta material treba dovolj resno uporabljati in dovolj pazljivo upravljati. Problem mikroplastike vidi v tem, da »ko uide v okolje, je ne znamo spraviti ven. Edina pot je, da je ne spustimo v okolje.«

Na dogodku je bila podeljena tudi nagrada okoljski trajnostni menedžer, edina tovrstna nagrada v Sloveniji.

Nagrado Okoljski trajnostni menedžerka leta 2024 je prejela Justina Šepetavc iz Vipap Videm Krško.
Obrazložitev: Ko se je Slovenija šele pogajala za vstop V EU, je Justina Šepetavc sodelovala pri nastajanju prvih referenčnih dokumentov o najboljših razpoložljivih tehnikah na področju papirništva. Sočasno je podjetje izvajalo prvo tehnološko sanacijo (opustitev proizvodnje celuloze v Krškem) v pripravi na pridobitev celovitega okoljevarstvenega dovoljenja in nekoliko kasneje tudi na trgovanje s toplogrednimi plini. Leta 2009 je povezovala slovenska podjetja z Evropskim združenjem za papirno industrijo CEPI pri reviziji panožnega referenčnega dokumenta in nato sodelovala še z birojem v Sevilli pri določitvi zaključkov BAT 2014. Vipap Videm je pod njenim okriljem pridobilo znak ecolable, ki temelji na jasnih, vnaprej določenih merilih okoljske odličnosti skozi življenjski cikel proizvoda. Podjetje Vipap je v minulem desetletju v procesu menjave lastništva prešlo težko obdobje z mnogo poslovnimi izzivi kot je tudi sprememba proizvodnega programa, ki mu je z Justinino pomočjo varstva okolja sledi oz. ga podpiral. Justino Šepetavc odlikuje široko strokovno, tehnološko znanje tako o papirniških tehnologijah kot tudi vplivov te proizvodnje na okolje in spremljanje oziroma monitoringu. Vpeta je tudi v lokalno okolje in je na več področij sodelovala tudi z območno zbornico v Krškem na področju inovacij.

Nagrado za življenjsko delo je prejel dr. Marko Homšak.
Obrazložitev: Dr. Marko Homšak je okoljski strokovnjak, ki je pomembno sooblikoval razvoj stroke v Sloveniji in s svojim bogatim znanjem približal razumevanje zahtevnega področja širši javnosti. Predvsem pa je s sodelavci poskrbel za trajnostno preoblikovanje tovarne Talum, kjer se je decembra 2023, po 30 letih službovanja tudi upokojil. Pred prihodom v Talum je deset let služboval v mariborski Metalni. V intervjuju za tovarniški časopis Aluminij je Marko Homšak povedal, da je bil v svoji karieri najbolj ponosen na vzpostavitev standarda za ravnanje z okoljem ISO 14001, pridobitev različnih okoljevarstvenih dovoljenj, akreditacijo laboratorija in sodelovanje pri 2. fazi modernizacije proizvodnje primarnega aluminija z okoljskega področja. Marko Homšak je bil aktiven član različnih komisij, združenj in društev s področja varstva okolja ter varnega in zdravega dela tako v Sloveniji kot tudi na evropski ravni. Z aktivnim pristopom v European Aluminium je pomembo prispeval k oblikovanju shem in pogojev za delovanje aluminijske industrije. Doma pa je vlagal napore za oblikovanje takih zakonodajnih podlag, ki bodo zagotavljale vzdržne pogoje za delovanje slovenske industrije. Na AlmaMater Europaea v Mariboru je bil izvoljen v docenta za predmet Ekoremediacije za podiplomske študente. Predvsem pa je človek, ki je s svojo doslednostjo in predanostjo nesebično delil svoje znanje in čas za izobraževanje svojih sodelavcev, ki danes nadaljujejo po poti trajnostnosti tovarne.

The post Okoljski dan gospodarstva: Razvoj po poti trajnosti first appeared on Media GZS.

Države, ki imajo več let vpeljan dobro delujoč in transparenten kavcijski sistem dosegajo 80 % do več kot 90 % ločeno zbrane in reciklirane embalaže pijač. Vzpostavitev kavcijskega sistema bi po našem vedenju zahtevala 18-24 mesecev, potem ko bo sprejet zakonodajni dokument, ki bo definiral obveznosti deležnikov. Stroški uvedbe kavcijskega sistema za Slovenijo bodo odvisni od modela in bodo bremenili predvsem proizvajalce pijač in organizatorje prevzemnih mest. Potrošnik bo ob nakupu vplačal kavcijo, ki pa jo bo dobil povrnjeno ob vrnitvi embalaže na prevzemno mesto.

O tem so prepričani na Združenju industrije pijač pri GZS -Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, Združenju malih trgovcev pri Podjetniško trgovski zbornici, Društvu Eko Krog in Zvezi potrošnikov Slovenije, ki so svoja mnenja predstavili na novinarski konferenci, 21. maja 2024.

Dr. Petra Medved Djurašinović, strokovna direktorica GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je uvodoma izpostavila: »Prizadevamo si za optimizacijo zbiranja, recikliranja in ponovne uporabe vseh vrst embalaže, vključno s plastiko. Prizadevamo si za povečanje deleža zbiranja embalaže za enkratno uporabo, predvsem plastenk in pločevink. Želimo soustvarjati optimalni okvir in pogoje za razpoložljivost in cenovno dostopnost rPET visoke kakovosti in primernega za stik z živili. Preprečiti moramo kontaminacijo materiala in si prizadevati v povezavi s tem za sledljivost toka materiala in financ. To nam omogoča edino vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač. Cilji, ki izhajajo iz zakonodaje so jasni, prinašajo nam zahteve glede ločenega zbiranja (90 masnih % do leta 2029), kot tudi vsebnosti recikliranega materiala (najmanj 30 % do leta 2030). Uredba o embalaži in odpadni embalaži pa bo k tem ciljem pristopila še bolj ambiciozno.«

Marian Šefčovič, predsednik Združenja industrije pijač pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je ob tej priložnosti povedal: »Združenje industrije pijač že tri leta podpira uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač, saj ga vidimo kot edino rešitev za dosego ciljev, določenih z evropsko direktivo. Dve neodvisni analizi sta pokazali, da Slovenija zaostaja pri zbiranju in recikliranju embalaže, saj se ocene za plastenke gibljejo med 65 % in 78 %, medtem ko je cilj do 2030 90 %. Po dveh letih intenzivnih pogovorov z ministrstvom za okolje, podnebje in energijo, ponovno pozivamo pristojne organe, vključno s predsednikom Vlade RS, da sprejmejo odločitev o podpori kavcijskemu sistemu ali pojasnijo alternativne načine za dosego okoljskih ciljev iz evropske direktive.«

Bruno Komac, predsednik Združenja malih trgovcev Slovenije pri GZS – Podjetniško trgovski zbornici: »Združenje malih trgovcev Slovenije si vedno prizadeva za čim bolj trajnostno obvladovanje vse (enkratne) embalaže živil in pijač. Trgovina, pretežno z živili, je v svoji primarni funkciji le posredni servis od proizvajalcev prehrambenih izdelkov in pijač do končnih potrošnikov in na neposreden pojav aktualno prevladujočega deleža embalaže v industriji pijač in živil niti nima direktnega vpliva. V vsakem primeru pa se bo naša trgovina po svojih najboljših močeh v čim večji meri prilagodila zakonsko in drugače dogovorjenim splošnim trendom in tržnim zahtevam, ki jih bodo v delovanje te branže vnesli ključni deležniki na področju celotne masovne proizvodnje živil in pijač. Zavedati pa se moramo, da vsa ta dodatna prevelika stroškovna bremena vseh deležnikov do nas, ki jih kot trgovci sprejemamo zaradi spoštovanja do končnih uporabnikov, resno postavljajo pod vprašaj obstoj trgovine, predvsem na podeželju in deloma tudi v mestih in sicer zaradi posledične nezmožnosti zagotavljanja kvalitetnega servisa do slehernega prebivalca naše domovine.«

Erika Oblak iz Društva Eko Krog: »V 16 evropskih državah se je izkazalo, da kavcija motivira ljudi, da embalažo pijač namesto v naravo, za ceste ali v ulične smetnjake, vračajo v trgovine. Več zbranega materiala pomeni več recikliranja. Kavcijski sistem zmanjša stroške občin za odvoz rumenih zabojnikov, manj je praznjenja uličnih smetnjakov in čiščenja javnih površin. Na Slovaškem občine vsako leto prihranijo med 600 tisoč in 2,7 milijona evrov. Embalaža v kavcijskem sistemu ima za tretjino nižji ogljični odtis od rumenih zabojnikov. Avtomati v večjih trgovinah jo stisnejo in optimizirajo prevoze. Ljudje embalažo vračajo, ko gredo po novem nakupu, zato dodatne emisije ali stroški za gospodinjstva ne nastanejo. Z novo evropsko zakonodajo bodo od leta 2029 delovali v praktično vseh članicah EU. Upamo, da Slovenija ne bo med zadnjimi.«

Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije pa izpostavlja: »Pri ZPS si želimo, da bi potrošniki pijače in živila lahko kupovali predvsem v embalaži za večkratno uporabo. Za embalažo za enkratno uporabo bi bilo treba zagotoviti čim večji delež reciklaže, pri čemer se kavcijski sistem kaže kot najboljša rešitev. Tudi zato, ker bi se tem izenačili obe vrsti embalaže in z višino kavcije načeloma tudi usmerjali potrošnike k bolj trajnostni izbiri. Naša raziskava, ki smo jo izvedli pred časom, je pokazala, da je kavcijskemu sistemu naklonjenih ali zelo naklonjenih 95 odstotkov potrošnikov. Ob tem je pomembno, da je sistem zastavljen na način, ki je potrošnikom blizu, vračilo embalaže ne bi smelo predstavljati nobenega dodatnega napora ob siceršnjem nakupovanju.«

Z vsakim mesecem, ki gre mimo brez aktivnih korakov ključnih deležnikov v Sloveniji v smeri vzpostavitve kavcijskega sistema, se zmanjšujejo možnosti povečevanja deleža ločeno zbrane embalaže pijač in s tem recikliranja, po drugi strani pa se s tem onemogoča ustrezno ravnanje z odpadno embalažo pijač ter sektorju pijač dostop do recikliranega materiala visoke kakovosti in primernega za stik z živili.

The post Kavcijski sistem je za Slovenijo edina celostna rešitev za doseganje okoljskih ciljev na področju embalaže pijač first appeared on Media GZS.

Trajnostna preobrazba postavlja podjetja pred pomembne izzive, a jim hkrati omogoča tudi velike razvojne priložnosti. Zato je pomembno, da GZS tudi ob teh izzivih pomaga podjetjem tako, da prevzame vlogo stičišča za ozaveščanje, svetovanje, informiranje, usposabljanje in izmenjavo dobrih praks pri razvoju in implementaciji trajnostnih strategij.

Po podatkih novembrske vseevropske raziskave o pristopih podjetij k področju trajnostnega poslovanja več kot 90 % podjetij potrjuje nujnost ESG za prihodnost. V treh četrtinah podjetij je za ESG odgovorno vodstvo ali strokovnjak za skladnost. 71 % se ukvarja z ESG predvsem zaradi pravne nuje. Sledijo zunanji pritiski s 57 % odstotki, predvsem vezano na zahteve poslovnih strank.  56 % vprašanih pa se z ESG ukvarja zaradi internih odločitev v podjetju, predvsem vodstva.

Znotraj raziskave je bilo zaznati, da podjetja okoljska vprašanja veliko bolje naslavljajo kot naslavljajo družbena in upravljavska vprašanja, je poudarila Majerič.

Prikazala je tudi načrt celotne trajnostne preobrazbe GZS, ki je vodena skozi 17 trajnostnih ciljev Združenih narodov, saj GZS verjame, da bo tako tudi sama z okoljskega, socialnega in upravljavskega vidika lahko zgledno prispevala k trajnostno naravnani družbi. Mednarodni partner pri projektu Verige trajnosti je podjetje PARK, ki je od leta 2012 aktivno tudi na slovenskem trgu. Tako so razvili in implementirali inovacijske in trajnostne strategije za podjetja, kot so Adria Mobil, Elan in Julijske Alpe. Med njihovimi mednarodnimi referencami so podjetja Lego, BMW, Unilever, Sony, Airbus ter Bosch.

O tem, ali je trajnostno poslovanje grožnja ali priložnost, je spregovoril Frans Joziasse, direktor in soustanovitelj podjetja PARK. To je že leta 2019 opredelilo manifest Design for Humanity (Design za človeštvo) z 20 globalnimi voditelji oblikovanja, ki je postal pomembno gonilo preobrazbe v organizacijah. »Trajnostnost je vse večja priložnost in kazalnik uspešnosti za podjetja in njihove voditelje,« meni Joziasse, pri čemer vidi naraščajočo regulacijo, zahteve kupcev in interes investitorjev za ESG kot močne vzvode, ki prispevajo k prepotrebni spremembi. Verige trajnosti GZS bodo prispevale k temu, da bo Slovenija postala primer evropskega standarda, je še dodal.

Primere najboljše slovenske prakse, kako se srečujejo s trajnostnimi izzivi, so predstavili Hidajet Kurbegović iz Adrie Mobil, Dalija Delić iz Iskraemeca ter mag. Aleš Mesec iz podjetja Unichem.

Prvo trajnostno strategijo so v Adrii Mobil naredili že leta 2020, leta 2021 so izračunali ogljični odtis podjetja. Leta 2023 so prenovili trajnostne cilje, v letošnjem letu pa so začeli tudi s trajnostnim poročanjem. Optimalen pristop podjetja k trajnosti vidi Kurbegović v analizi trenutnega stanja ter uskladitvi ‘želj’ in realnosti. Izpostavil je pomen usmerjenosti v relevantne zadeve za podjetje, informiranje celotnega podjetja in vseh struktur za uspešen zagon aktivnosti ter vključenost celotnega podjetja in izogibanje ‘otočkom odgovornih’. Nujna je tudi struktura sledenja aktivnostim in obvezni frekvenčni sestanki z jasno definiranimi aktivnostmi.

Iskraemeco ima holistični pristop k trajnostnemu razvoju, ki je vedno bolj zasidran v strategiji, vrednotah in tudi kulturi podjetja. Stremi k popolni transparentnosti v poslovanju in ravnanju. Delić je izpostavila, da imajo vzpostavljen popolnoma digitaliziran sistem upravljanja. Od letošnjega leta imajo tudi dediciran tim z odgovorno osebo za trajnostni razvoj. CSRD v podjetju vidijo kot novo priložnost, ki sicer prinaša določene izzive, ne pomeni pa dodatne obremenitve.

Brez razvoja, inovativnosti je težko implementirati trajnost, je bil jasen Mesec. Dodal je, da so družbena odgovornost, ekološka prizadevanja in trajnostna naravnanost podjetja del poslovne strategije. Veliko vlagajo tudi v izobraževanje sodelavcev in širše družbe preko njihove revije Gaia.

SID banka s programoma SID zelen ponuja financiranje trajnostnih projektov in podjetij. Zavarovanje je preko jamstvene sheme EIF. Tudi sama SID banka po besedah Gašperja Ježa prehaja na trajnostno poročanje skladno s CSRD pri poročanju za leto 2025. Svoje zahteve po ESG podatkih podjetij bo prilagajala zahtevam glede razkritij skladno s CSRD direktivo in ESRS standardi.

The post GZS je lansirala platformo za trajnostno preobrazbo podjetij first appeared on Media GZS.