GZS je ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport posredovala svoje stališče do prvega omnibus paketa o trajnosti, predstavljenega prejšnji mesec Kot je navedla, podpira splošni družbeni premik v trajnostno poslovanje. Menimo, da je dejanski prehod odvisen od tehnoloških zmožnosti, možnosti investiranja, dostopa do ustrezne podporne infrastrukture, razpoložljivosti kritičnih surovin, hitrega pridobivanja upravnih dovoljenj, predvsem okoljevarstvenih, kjer bo pomembna tudi podpora javnosti, ki v teh postopkih sodeluje, ter potrošnikov, ki bodo podpirali zelene proizvode.
Politike trajnostnega razvoja morajo biti ključnega pomena za doseganje ciljev podnebne nevtralnosti in, še pomembneje, spodbujanje podjetij vseh velikosti k prehodu na trajnostne in odgovorne prakse. Trenutni evropski okvir ESG močno otežuje sposobnost podjetij, da sledijo tempu in količini zahtevanih informacij in podatkov, s čimer se poročanje spreminja v zgolj formalno izpolnjevanje obveznosti.
Slabo zasnovana evropska zakonodaja ESG, ki vključuje Direktivo o skrbnem pregledu na področju trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Due Diligence Directive), Direktivo o poročanju o trajnostnosti podjetij (Corporate Sustainability Reporting Directive) in Uredbo o taksonomiji (Taxonomy Regulation), neposredno negativno vpliva na temeljne poslovne dejavnosti. Kadrovski in finančni viri se preusmerjajo v »golo« poročanje in zagotavljanje skladnosti namesto v povečanje produktivnosti in ustvarjanje gospodarske vrednosti.
Poročanje CSRD, s katerim bi se morala večja podjetja v Sloveniji soočiti že v letošnjem finančnem letu, je izredno zahtevno in obsežno, tako z vidika vsebine kot tudi financ. Kolegi iz avstrijske gospodarske zbornice so denimo ugotovili, da morajo podjetja poročati o kar 1.166 točkah. Naša podjetja, ki so se že začela pripravljati na poročanje, poročajo, da že leto dni skupaj z zunanjimi izvajalci pripravljajo preračun ogljičnega odtisa. Posledično se njihovi kadri ukvarjajo s poročanjem namesto z razvojem in napredkom. Zato podpiramo dvig meje glede na velikost in promet podjetij, ki morajo poročati.
Standard za prostovoljno poročanje EFRAG – VSME je po mnenju GZS načeloma primeren za del MSP, ki želi poročati na prostovoljni osnovi. Pozitivno je, da standard ne predvideva določanja dvojne materialnosti, ki je zahteven postopek, ki ne obremenjuje le posameznega podjetja, ki poroča, ampak tudi njegove poslovne partnerje po verigah vrednosti. Zahteve večjih podjetij in bank ne bi smele presegati zahtev posameznih točk omenjenega standarda. Smiselno bi bilo določiti zgornjo mejo poročevalskih zahtev za manjša podjetja. Ocenjujemo, da je standard VSME načeloma obvladljiv za podjetja z do 100 zaposlenimi, pri čimer ostaja ključno vprašanje ustrezne kadrovske podpore. Prav tako bi bilo smiselno razviti brezplačna, enostavna digitalna orodja, ki bi MSP-jem olajšala poročanje, predvsem pri preračunu ogljičnega odtisa.
EU potrebuje korenito spremembo pristopa k oblikovanju zakonodaje in veliko močnejšo zavezanost spoštovanju medinstitucionalnega sporazuma o »revoluciji odprave administrativnih bremen« boljši zakonodaji. Ker regulativno breme za podjetja izhaja iz različnih političnih in gospodarskih področij, predlaga GZS, da ministrstvo ponovno razmisli o 60 konkretnih predlogih Eurochambres za njegovo zmanjšanje. Težavo samopovzročene prenormiranosti je treba bolj odločno nasloviti na ravni Sveta in držav članic ter se izogniti dodatnim obremenitvam zaradi t.i. “gold platinga” in uvedbe zahtevnih določb prek delegiranih in izvedbenih aktov.
*****
GZS je predlagala, da ministrstvo stališče slovenskega gospodarstva vključi v uradno stališče, ki ga bo Republika Slovenija zagovarjala na ravni EU.
