Na drugi seji Strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za internacionalizacijo so predstavniki gospodarstva in pristojnih ministrstev govorili o pripravi nove Strategije spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2026-2031, načrtu gospodarskih delegacij in prioritetah gospodarske diplomacije v letošnjem letu. GZS je predstavil aktivnosti in širjenje mednarodnih poslovnih svetov.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je poudarila, da je »GZS v zadnjih dveh letih močno okrepil dejavnosti na nekaterih za slovenska podjetja pomembnih področjih, poleg raziskav, razvoja in inovacij, GZS intenzivira aktivnosti tudi na področju internacionalizacije slovenskega gospodarstva.« Izvršna direktorica GZS Marjana Majerič je dodala, da je GZS v okviru ene organizacijske enote pristojne za internacionalizacijo gospodarstva, so po novem umeščena tudi področja i) digitalizacije, ki se povezuje z priložnostmi digitalizacije internacionalizacije; ii) kadrov, tudi z vidika privabljanja delavcev iz tujine; ter iii) raziskave razvoj in inovacije. GZS je začel tudi širiti mrežo poslovnih svetov, kjer trenutno znotraj GZS-ja delujeta dva: Slovensko-kitajski ter Slovensko-francoski poslovni svet. Poslovni sveti, ki delujejo znotraj GZS, združujejo gospodarske družbe, ki delujejo na ciljnih trgih, omogočajo pa možnost izmenjave izkušenj, dobrih praks in informacij na enem mestu pri vstopanju na tuje trge. V načrtu GZS je vzpostavitev svetov tako na ravni regij kot posameznih držav, in sicer je predvidena ustanovitev svetov za ZDA, arabske države, Latinsko Ameriko, Afriko in Japonsko.
Predsednik Strateškega sveta GZS za internacionalizacijo Žiga Vavpotič je v uvodu izpostavil: »Potem ko smo končali vojno v Gazi, ko se v Ukrajini zadeve ne umirjajo in s strahom gledamo, kaj se bo dogajalo na Grenlandiji, je čas za povezovanje in sodelovanje ter intenziviranje aktivnosti na internacionalizaciji oz. delu na ključnih tujih trgih slovenskega gospodarstva.«
Matej Skočir z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je v okvirupriprav nove Strategije spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva 2026-2031 izpostavil, da trenutni program spodbujanja investicij in internacionalizacije velja do leta 2026, zato je gospodarstvo ministrstvo začelo pripravljati nov program za obdobje 2026-2031. »Cilje ohranjamo tudi v prihodnje v smeri krepitve izvoznega gospodarstva in privabljanja trajnostno naravnanih investicij s ciljem ustvarjanja visoko kakovostnih delovnih mest in povečevanja dodane vrednosti slovenskega gospodarstva.« Slovenija v trenutnem programu zasleduje tudi spodbujanje slovenskih investicij v tujini in promocijo Slovenije kot prepoznavne gospodarske blagovne znamke. Trenuten program določa prednostne trge, med katere sta vključeni tudi ZDA in Kitajska, ter trge priložnosti, kot tudi prednostne izvozne sektorje in prednostne sektorje za tuje neposredne investicije. Tem ciljem sledijo konkretne aktivnosti države v dvoletnih akcijskih načrtih s konkretnimi ukrepi podpore države in drugih deležnikov. Od leta 2020, ko je bil pripravljen trenuten program, je prišlo v svetu in EU do pomembnih geopolitičnih in gospodarskih sprememb. Zato bo ministrstvo pred pripravo nove strategije opravilo evalvacijo obstoječega programa.
Člani sveta so sprejeli predloge, da agencija SPIRIT vzpostavi na državni ravni enotni digitalni koledar vseh delegacij, da se izvede raziskavo o slovenskem gospodarstvu, ki bo opredelila trenutno stanje slovenskega gospodarstva, njegove prednosti, slabosti in priložnosti na globalni ravni. Poleg tega je GZS predlagal, da se na ravni države vzpostavi izvozni program za pripravo podjetij na vstop na tuje trge, skozi katere bi podjetja skozi ustrezne analize o ciljnih trgih, načinu vstopanja na tuje trge in prilagojeno vsebinsko podporo. GZS že pilotno izvaja podoben program, ki kaže na izboljšanje aktivnosti podjetij na tujih trgih. Dodatno člani sveta predlagajo krepitev gospodarske diplomacije, z možnostjo, da gospodarstvo sodeluje pri kreiranju akcijsko-finančnih načrtov aktivnosti države na prioritetnih trgih, možnost imenovanja najboljših kadrov tudi iz gospodarstva za gospodarske atašeje na predstavništvih Slovenije v tujini ter da se poišče možnosti vključevanja GZS v mrežo gospodarsko diplomatskih predstavništev v tujini. Svet je tudi predlagal vzpostavitev programa za mlade talente, ki bi zapolnila vrzel v strokovnih kadrih za podporo internacionalizaciji ter vzpostavitev baze slovenskih gospodarstvenikov in podjetnikov po svetu, podobno kot že obstaja za slovenske znanstvenike v tujini.
Tamara Zajec Balažič, namestnica direktorja javne agencije SPIRIT Slovenija je predstavila načrt delegacij v letu 2025, pri čemer v prvem kvartalu leta načrtujejo 18 gospodarskih delegacij, do konca leta pa še 20, kar vključuje tako meddržavne obiske kot sejemske nastope. Med drugim je Zajec Balažičeva izpostavila tudi aktivnosti na svetovno razstavo Expo 2025 Osaka, ki bo potekala med aprilom in oktobrom na Japonskem, predvidene pa so štiri gospodarske delegacije. Eden od pomembnih trgov je tudi Kitajska, pri katerem je predviden skupinski obisk podjetij na dveh sejmih Ningbo Ceec Expo med 15. in 18. majem ter Šanghaj CIIE med 5. in 10. novembrom 2025.
Med prioritetami gospodarske diplomacije je Slobodan Šešum z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve izpostavil delo številnih mešanih komisij med Slovenijo in tujimi državami, organizacijo številnih vhodnih in izhodnih gospodarskih delegacij ter več tisoč vsakoletnih neposrednih stikov s podjetji, ki jim v tujini omogočajo vzpostavljanje kontaktov, nudijo prostor za srečanja itd. Izpostavil je delo na področju znanstvene diplomacije, v okviru katere povezujejo visokotehnološka podjetja z visoko dodano vrednostjo z raziskovalnimi inštitucijami in pametne specializacije – SRIPI. Kot priložnosti za krepitev sodelovanja vidi v mehanizmu »Western Balkan Investment Framework«, na katerega se prijavlja veliko število podjetij ter priložnosti na robnih trgih EU. Za primer je navedel Portugalsko, kjer na 11 milijonskem trgu beležimo zanemarljivo gospodarsko sodelovanje, medtem kot je to na visoki ravni v Srbiji s samo 7 milijonskim trgom.
Strateški svet za internacionalizacijo je posvetovalno telo GZS, usmerjeno v povečanje izvoza, krepitev globalne prepoznavnosti slovenskega gospodarstva ter spodbujanje sodelovanja slovenskih podjetij v mednarodnih projektih in partnerstvih. Predsednika sveta je mag. Žiga Vavpotič (Bora partners), podpredsedniki pa Dušan Olaj (Duol), mag. Sonja Šmuc (Dewesoft) in Borut Čeh (Labena).