Člani Strateškega sveta GZS za raziskave, razvoj in inovacije (SSRRI) so na današnji seji z ministrom za visoko šolstvo, znanost in inovacije, KOsRIS in Rektorska konferenca razpravljali o predlogu novele Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Izpostavili so, da definicija “aplikativnega projekta« ni ustrezno zapisana. Nujno je postaviti jasno definicijo ter določiti razmejitev sredstev med temeljne in aplikativne projekte tako, da bo jasno opredeljeno, kaj natanko se financira iz sredstev predvidenih v višini 1,25 % BDP za znanstveno raziskovalno in inovacijsko dejavnost in koliko od tega bo namenjeno za sodelovanje z gospodarstvom.
Predsednik GZS Tibor Šimonka se je uvodoma dotaknil lanskega aprila podpisanega Dogovora med gospodarstvom, znanostjo in politiko o razvoju blaginje Republike Slovenije. Skupni cilj podpisnikov je tudi v napredovanju Slovenije po Evropskem inovacijskem indeksu iz skupine zmernih inovatorjev med vodilne inovatorje. Šimonka je bil kritičen do slovenskega inovacijskega ekosistema, ki se po njegovem mnenju prepočasi vzpostavlja ter poudaril, da mora biti področje razvoja, raziskav in inovacij usklajeno s prioritetnimi panogami slovenskega gospodarstva. »Zato pa morajo biti hkrati vzpostavljeni mehanizmi za prehod od invencij preko inovacij vse do trga, za kar je potrebna tudi stabilna in višja stopnja financiranja,« je dodal.
Glede na to, da je v Dogovoru zapisano, da naj bi se javna vlaganja v RRI do leta 2027 povečala na 1 % BPD, je po mnenju ministra za visoko šolstvo, znanosti in inovacije dr. Igorja Papiča s predlogom novele Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ta cilj celo presežen, saj je zapisan dvig na 1,25 % BPD. Pojasnil je, da je potrebno med vsemi deležniki doreči konsenz o razmejitvi sredstev med temeljnimi in aplikativnimi projekti. Napovedal je objavo javnega razpisa ARIS za projekte TRL3-6 do konca leta in izpostavil pomen SRIP-ov. Dodal je, da je »ARIS dobil nalogo, da skupaj z Rektorsko konferenco in KOsRIS ter GZS oblikuje novo definicijo aplikativne raziskave,« ki jih je v vsakem primeru treba izvajati v sodelovanju z gospodarstvom in širšo družbo.
Predsedujoča Rektorske konference Republike Slovenije prof. dr. Klavdija Kutnar je pozdravila lanski podpis Dogovora ter izrazila željo po dodatni okrepitvi sodelovanja. »Nič ni narejeno od danes na jutri. Predvsem v okviru NOO smo univerze prejele zadolžitev za realizacijo projektov, da se bolj povežemo z gospodarstvom, da razvijemo mikrodokazila,« je naštela in dodala, da je sodelovanje pri raziskovalnih projektih še nekoliko šibko.
Dr. Andrej Pančur, predsednik KOsRIS, je pozdravil skupne nastope v inovacijskih in raziskovalnih projektih in jasno podprl sodelovanje med vsemi deležniki pri implementaciji podpisanega zavezništva.
Po besedah generalne direktorice GZS Vesna Nahtigal se GZS še kako zaveda pomena strateškega razvoja in internacionalizacije, nenazadnje je bil zato v začetku leta postavljen vsebinski steber znotraj GZS. Kot je pojasnila, načrtuje GZS izvedbo aktivnosti spodbujanja povezovanja in sodelovanja podjetij in raziskovalnih organizacij za prenos znanj in tehnologij, akceleriranja ter izvedbo podpornih programov na tem področju. Pri tem vidi pomembno vlogo GZS, ki že skoraj tri desetletja sistemsko pristopa k podpori inovacijam in tudi raziskavam, kar pa je potrebno tudi zakonsko urediti. Papič vidi podelitev takega mandata kot realno možnosti. Vesna Nahtigal je opozorila tudi na zaskrbljujoče rezultate na področju RRI. Tako je bilo glede na poročilo v letu 2022 za RRI izplačanih 40,15 mio EUR državnih pomoči, kar je za 23,12 mio EUR oz. 36,56 % manj kot v letu 2021 in kar 50 % manj kot v letu 2020. Najbolj je padlo financiranje industrijskih raziskav, sredstva za temeljne raziskave pa so se od leta 2017 vseskozi povečevale. »Če predlog zakona ne bo upošteval specifičnih potreb gospodarstva, bo inovacijski potencial slovenskega gospodarstva ostal neizkoriščen, Slovenija pa bo še bolj padla na mednarodni lestvici konkurenčnosti (že sedaj smo na 46. mestu izmed 67 držav po študiji IMD),« je bila jasna. Opozorila je tudi na manjkajočo kontinuiteto razpisov. Zadnji večji programski razpis je bil leta 2016.
Direktorica za strateški razvoj in internacionalizacijo na GZS Natalija Stošicki je povedala, da je Slovenija od leta 2012, ko smo bili po svetovnem inovacijskem indeksu na 26. mestu, padla za 8 mest. Po naložbenih spodbudah je po podatkih IMD na 60. od 67. mestu – za njo so le še Mongolija, Nova Zelandija, Kolumbija, Bolgarija, Kuvajt, Argentina in Venezuela ter da se inovacijska aktivnost Slovenije povečuje manj kot v EU. Opozorila je, da je Slovenija boljša pri kreiranju znanja, tudi v odstotku raziskovalnih talentov v podjetjih/poslu, slaba pa v inovacijskem povezovanju, absorpciji znanja, učinkih znanja in kreativnih outputih. Izboljšati bi se morali tudi pri deležu visoko-tehnološkega izvoza v celotni trgovini. »To nakazuje na nujnost večjemu poudarku aplikativnosti,« je poudarila.
Zaveza k 1 % javnih sredstev za znanstveno dejavnost nas je po vlaganjih ambiciozno dvignila v vrh držav EU, še zdaleč pa ne omogoča primerjave na globalni ravni, je prepričan prof. dr. Gregor Anderluh, KOsRIS in je opozoril, da je potrebno tudi vlaganje v raziskovalni infrastrukturo.
Po prepričanju rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregorja Majdiča je sicer težko ločiti bazične od aplikativnih raziskav, ker so medsebojno povezane in »ene brez drugih ne morejo. Brez bazičnih raziskav ne bomo več univerza, ampak visoke strokovne šole, kar se bo kazalo tudi na kadrih.« Poslanstvo univerz vidi v izobraževanju ljudi s širokim spektrom znanj.
Minister dr. Papič je ob koncu seje potrdil, da lahko s strani SSRRI pričakovana razdelitev javnih sredstev med temeljne in aplikativne projekte velja za kompetitivne projekte na razpisih ARIS, o čemer pa bi bilo potrebno nadaljevati z razpravo in doseči konsenz med vsemi deležniki. Čeprav po njegovih besedah delamo v pravi smeri, bodo rezultati vidni šele čez nekaj let.
Strateški svet za raziskave, razvoj in inovacije je posvetovalno telo za področje razvojne in inovacijske dejavnosti, ki ima oblikovana svoja strateška stališča na področju razvoja in inovacij, ki delujejo kot vodilo pri aktivnostih GZS na področju RRI. Aktivno sodeluje pri oblikovanju znanstvenoraziskovalnih in inovacijskih politik in strategij ter predlaga izhodišča, ukrepe in usmeritve s področja dejavnosti RRI v skladu s strateškimi dokumenti države in Evropske unije ter s cilji, zastavljenimi znotraj njih. Spremlja rezultate in učinke ter razvoj in trende na področju inovacijske dejavnosti ter o tem informira zainteresirano javnost. Spremlja trende razvoja gospodarstva z namenom zaznavanja prodornih panog in njihovega umeščanja v obstoječe mehanizme financiranja ter v strateške dokumente. Spodbuja povezovanje gospodarstva z visokošolskimi zavodi, raziskovalnimi in izobraževalnimi organizacijami, državami in drugimi deležniki neposredno in prek učinkovitega inovacijskega podpornega okolja. Vodi ga dr. Peter Cvahte (Impol).
