“Anketa, ki smo jo na GZS izvedli med podjetji, je pokazala, da je strošek dviga omrežnine za moč in omrežnine za odjem ter posledično skupni strošek omrežnine v neposredni korelaciji z dvigom tarifnih postavk glede na uporabniško skupino ter bi bile nekatere uporabniške skupine izpostavljene izrazitemu, tudi več sto odstotnemu povišanju omrežnin,” poudarja Nahtigal in izraža zadovoljstvo, da naj bi se po predlogu ministra uvedba na nov sistem zamaknila za dve leti.

Pri tem pa izpostavlja, da naše gospodarstvo poleg prehodnega obdobja potrebuje tudi:

• skrajšanje trajanja časovnih blokov in stroškovno sprejemljivejše prilagajanje odjema;
• znižanje tarifnih postavk za odjem in moč v vseh uporabniških skupinah oz. postopno zviševanje tarifnih postavk, pri čemer bi morala biti večja teža na omrežnini za energijo, ker poda višjo in hitrejšo finančno spodbudo za prilagajanje odjema;
• večje stroškovno razlikovanje med tarifnimi postavkami posameznih časovnih blokov za večji finančni učinek za končnega odjemalca;
• nujnost poenotenja cenovnih signalov;
• obračun omrežnine za moč glede na realizirano moč (dejansko obremenitev omrežja) v posamičnem mesecu brez »penaliziranja« presežka določene obračunske moči.

Kot poudarja Nahtigal, je optimistična, da bo ministrstvo prisluhnilo tudi dodatnim predlogom GZS.