»Strateški svet za energetski prehod (SSEP) pri GZS razume NEPN kot izjemno pomemben strateški dokument, saj bo vplival na prihodnji razvoj industrije. Največje breme zelenega prehoda bo namreč nosila prav industrija,« je dejala Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS na seji omenjenega strateškega sveta, na kateri so predstavniki MOPE in pripravljavci Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) predstavili zadnjo različico dokumenta, ki naj bi bila najkasneje v začetku junija poslana v javno obravnavo. Nahtigal je dodala še pričakovanje, da bo NEPN jasno opredelil, kako zagotoviti prihodnjo oskrbo industrije z zanesljivimi, cenovno dostopnimi in zadostnimi količinami energije iz nizkoogljičnih virov in s tem pogoje za njeno konkurenčno delovanje.
Predsednik SSEP Vekoslav Korošec je pohvalil pripravljavce NEPN, ki so do zdaj upoštevali velik del pobud in predlogov GZS, vendar je kljub temu še nekaj vprašanj ostalo odprtih. Pogreša namreč podrobnejše podatke o predvideni rabi električne energije in njeni proizvodnji iz različnih virov ter podrobnejše podatke o investicijah v industrijo, ki so do leta 2030 predvidene kar v vrednosti 28 milijard evrov. Člane SSEP je zanimalo še, kakšna bo stroškovna cena električne energije po obeh scenarijih NEPN, torej zgolj OVE (obnovljivi viri) oziroma OVE + JE (jedrska energija) ter kakšen bo učinek obeh scenarijev na izpuste toplogrednih plinov.
Stane Merše je v imenu pripravljavcev NEPN pojasnil, da bomo do leta 2030 lahko zmanjševali toplogredne vplive izključno z vlaganjem v OVE, predvsem v prometu (biogoriva), kjer imamo največji potencial za zmanjševanje. Pri industriji pa trenutno še ni na razpolago tehnologije, ki bi lahko pospešila uporabo OVE v industriji, pravi Merše.
Pripravljavci NEPN so si do leta 2030 zadali cilj, da bi bil delež OVE 33% (priporočilo EU je kar 46%). Trenutno smo na 25%, zato je SSEP skeptičen glede dosega tega cilja in so člani izrazili bojazen, da bomo morali plačevati penale, kot smo jih lani v obliki statističnega nakupa elektrike s Hrvaške v vrednosti kar 11 milijonov. Merše pojasni, da je cilj seveda ambiciozen, ampak meni, da do leta 2030 niti ni drugih možnosti kot vlaganje v OVE, kjer gre za kratkoročne investicije (v primerjavi z izgradnjo nove hidro ali jedrske elektrarne, kar bi lahko bilo zgrajeno šele po letu 2030). Pri tem vprašanju so člani SSEP izpostavili ključno oviro pri doseganju ciljev iz NEPN in to je umeščanje predvidenih investicij v prostor. Predvsem bi si želeli, da bi država uvedla princip javnega interesa pri tako strateških investicijah kot je energetika.
Glede ekonomske ocene učinkov NEPN scenarijev so te natančno izračunane do leta 2030, za naprej pa so ocene le indikativne, ker je še veliko neznank vezanih na stroške izgradnje JEK2 in stroška novih tehnologij, ko bodo šele prišle na trg, je pojasnil Merše. Samo industrija bo morala skupaj vložiti kar 28 milijard v energetsko učinkovitost, zato so člani SSEP jasno poudarili, da so subvencije za industrijo, ki jih predvideva NEPN, zgolj 700 milijonov, odločno premajhne.
Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar je glede projekta JEK2 povedal, da naj bi investitor še v tem mesecu predstavil vrednost investicije v JEK2. Vsa vprašanja, ki se navezujejo na novembrski referendum, morajo do takrat dobiti odgovor, pravi Levičar, vključno s pričakovano ceno električne energije iz JEK2.
