»GZS pozdravlja odločitev vlade o sprejemu sheme skrajšanega delovnega časa, saj gre za nujen ukrep za podjetja in zaposlene v dejavnostih, kjer se razmere na izvoznih trgih zaostrujejo. Sprejeta rešitev bo prizadetim podjetjem in zaposlenim omogočila ohraniti delovna mesta do obdobja, ko se ciklično spet povečajo naročila, hkrati pa bo ublažila pritisk na trg dela v industrijah, ki jih najbolj bremenijo upad naročil in negotovi obeti na mednarodnih trgih,« je današnjo vladno odločitev komentirala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
V številnih dejavnostih – od avtomobilske do kovinsko predelovalne industrije – se posamezna podjetja že mesece soočajo z nižjo industrijsko proizvodnjo, manjšimi izvoznimi količinami in povečanim tveganjem selitve proizvodnje v tujino. V takih razmerah je državno financiranje dela stroškov dela ključno za ohranitev konkurenčnosti in zaposlenosti.
GZS se je za aktivacijo sheme zavzemala že več mesecev. K aktivaciji sheme je vlado pozvala že julija, ponovno oktobra, in vmes večkrat poudarila, da so upad gospodarske aktivnosti in nepredvidljive okoliščine – zlasti v predelovalnih dejavnostih – jasen pogoj za sprožitev ukrepa.
Današnja odločitev vlade bo podjetjem v opredeljenih dejavnostih pomagala zaščititi zaposlene, ohraniti delovna mesta in proizvodnje za čas do ponovne okrepitve gospodarske dejavnosti. Hkrati bo podjetjem omogočilo, da ostajajo del dobaviteljskih verig. Vseeno GZS obžaluje, da v štirih skupinah dejavnostih ukrepa ne bodo imeli možnosti koristiti.
GZS bo tudi v nadaljevanju aktivno sodelovala pri izvajanju sheme in spodbujala rešitve, ki podpirajo dolgoročno rast in razvoj slovenskega gospodarstva
Kljub rahlemu okrevanju proizvodnje v zadnjem mesecu (po začasnih podatkih v septembru), GZS opozarja, da industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v Sloveniji, v nasprotju z EU-27, ne kaže pomembnih znakov okrevanja. V prvih devetih mesecih je bila tako medletno nižja za 1 % v primerjavi z 1,5-odstotno rastjo industrijske proizvodnje v EU-27. Visoki padci so bili v Sloveniji predvsem pri srednje visoko (-3,2 %) in srednje nizko (-2,4 %) tehnološko zahtevnih proizvodih, kamor sodijo avtomobilska, strojna, pohištvena, kovinska in druge podobne dejavnosti.
