Select Page

GZS: V naslednjih treh letih pričakujemo okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast 

17. decembra 2024

Stališče

Upad izvozne konkurenčnosti evropske industrije bo v naslednjih treh letih vplival tudi na dinamiko gospodarske rasti v Sloveniji, ki bo tako nižja kot v zadnjih letih. Vseeno pričakujemo pozitivno rast industrijske proizvodnje in blaga, predvsem zaradi visoke prilagodljivosti slovenskih podjetij in diverzificiranosti njenega gospodarstva. V svoji jesenski napovedi Analitika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v naslednjih treh letih pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, kar je manj od rasti v zadnjih osmih letih (3,2 %).

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je uvodoma izpostavila vpliv negotove situacije na geopolitičnem področju na spremenjeno strukturo državnih investicij in potrošnje. V naslednjih dveh letih zaradi izvedbe vrste državnih projektov, nižjih obrestnih mer in pomanjkanja stanovanjske gradnje pričakuje višjo rast gradbenih investicij. V letu 2025 si, kot je bilo povedano že na Vrhu slovenskega gospodarstva, GZS želi »okrepljenega sodelovanja z vlado, predvsem pa, da se ne samo pogovarjamo, ampak tudi naredimo spremembe – te morajo biti bolj ambiciozne in hitre.« Izzive vidi v prihodnjem letu med drugim pri višji obremenitvi dela zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo ter dviga obveznega zdravstvenega prispevka. Pričakuje nujne spremembe na področju davčne, pokojninske in zdravstvene reforme, spremembe pri sistemu obračunavanja omrežnin ter nadaljevanje s projektom priprav optimalnega dolgoročnega energetskega sistema Slovenije in končne verzije NEPN-a. »Skupaj s kabinetom predsednika vlade in zadevnimi ministrstvi želimo začeti tudi aktivnosti za uresničitev ukrepov 19. Vrha slovenskega gospodarstva – predlagali smo 10 sklopov ukrepov za štiri področja,« je dodala.   Vesna Nahtigal je ob tem izrazila željo po dobrem sodelovanju s politiko – tako vlado, kot državnim zborom – kot tudi sindikati in nevladnimi organizacijami. »Gospodarstvo so podjetja, ki delujejo v Sloveniji, so njihovi zaposleni in družine. In ko se borimo za boljše pogoje za gospodarstvo, imejmo v mislih, da če bo šlo dobro gospodarstvu, bo šlo dobro tudi ljudem in s tem Sloveniji,« je zaključila generalna direktorica GZS.  

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je podrobneje predstavil jesensko napoved Analitike GZS. V naslednjih treh letih tako pričakuje okoli 2,5-odstotno gospodarsko rast, ki bo nižja od tiste v zadnjih 8 letih (3,2 %). Dejavnosti, kjer bo nominalna rast dodane vrednosti relativno višja, so predvsem storitvene: zdravstvo in socialno varstvo, IKT storitve, finance, poslovanje z nepremičninam in druge poslovne storitve. Rast dodane vrednosti naj bi bila nižja v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. V prvi dejavnosti bo to posledica pritiskov na izvozne cene in šibko rastjo naročil v določenih industrijah (avtomobilska ipd.), v drugi pa posledica visoke pretekle rasti, ki se ne more nadaljevati s podobno dinamiko.  

»Na trgu dela velikih sprememb pri številu delovno aktivnih ni pričakovati, saj bodo podjetja za ohranitev konkurenčnosti morala krepiti produktivnost, v storitvenih sektorjih pa bo zaposlovanje naraščalo predvsem v zdravstvu in socialnem varstvu ter strokovnih dejavnostih z višjo zahtevano izobrazbo,« pojasnjuje Ivanc. Rast bruto plače naj bi bila tudi v 2025 visoka, pri okoli 6 %, na kar naj bi pomembno vplivala rast plač v sektorju država, ki bo okoli 7-odstotna. Realna rast neto plače bo v 2025 predvidoma okoli 2,5 %, kar je nad zgodovinskim povprečjem, ki je znašalo okoli 1,8 %.  

Industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih se bo v 2025 okrepila za 2,5 %, nekoliko močneje pa v 2026, za 3,5 %. Glavni razlog za to je pomanjkanje novih naročil, kar zavira višjo rast. Po stagnaciji investicij v osnovna sredstva v 2024 je pričakovati okoli 3,4-odstotno realno rast v 2025 in 2026. Ta bo izvirala predvsem iz večje rasti investicij v zgradbe in objekte, medtem ko bo rast investicij v stroje in opremo nižja. Ohranila se bo rast investicij v proizvode intelektualne lastnine.  

Kreditno tveganje Slovenije ostaja nizko, bonitetne agencije so potrdile visok rating Slovenije ali pa so ga celo dvignile iz stabilnih v pozitivne izglede. To bo zagotovilo tudi manevrski prostor vodenju fiskalne politike, v kolikor bi razmere to zahtevale. »Med tremi pomembnejšimi tveganji, ki bi lahko vplivale na šibkejšo gospodarsko rast Slovenije, so izrazita geopolitično tveganje, zaton globalizacije in carinske vojne in rast svetovnih cen surovin. Tudi po pesimističnem scenariju bo sicer gospodarska rast v naslednjih dveh letih nekoliko nad 1 %, po optimističnem pa okoli 3 %,« dodaja Ivanc.  

Ivanc je podal tudi širšo sliko. Tako bo svetovna gospodarska rast v naslednjih treh letih nekoliko nad 3 %, kar je skladno z dolgoletnim povprečjem, pri čemer bo glavnino k svetovni rasti prispevala Azija. Zaradi nižjih cen energentov in zmerne rasti cen kovin se inflacijski pritiski v povprečju umirjajo, zaradi česar večina večjih centralnih bank zasleduje politiko zniževanje osrednjih obrestnih mer. Izjemo od tega pravila predstavlja Bank of Japan. Kazalniki gospodarske aktivnosti so pozitivni predvsem v storitvenem sektorju, kar predstavlja krepitev turističnih tokov in prostočasnih aktivnosti. Proizvodnja izdelkov se povečuje predvsem v Aziji, medtem ko se v EU-27 znižuje, v ZDA pa stagnira. Ključen razlog je v rasti produktivnosti azijskih gospodarstev, kjer izstopa Kitajska.   Med večjimi evropskimi gospodarstvi so obeti tudi v naslednjih treh letih nekoliko bolj pozitivni v storitvenih gospodarstvih, saj je stopnja konkurenčnosti pri storitvah nižja kot pri blagu. Obenem bo gospodarska rast višja v tistih državah, kjer se bo priseljevanje povečevalo hitreje, kjer izstopa Španija in v tistih z nižjimi cenami energentov.  

Predstavitev: Napovedi Analitike GZS za 2025-2027 je na povezavi.

Aktualno

Arhiv