»Čemu služi Ekonomsko socialni svet (ESS), če lahko premier v Državnem zboru napove obvezno božičnico, in to že z letošnjim letom, brez in mimo razprave socialnih partnerjev na seji ESS,« se sprašuje predsedujoči ESS Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Dodaja, da vsebina ne bo vključena na dnevni red naslednje seje ESS, v kolikor socialni partnerji ne bodo prejeli pričakovanih pojasnil predsednika vlade. Podjetja, kot poudarja Gorenšček, se še kako zavedajo pomena svojih zaposlenih. Opozarja tudi, da dobički v zadnjih treh letih realno niso rekordni.
Predsedujoči ESS Mitja Gorenšček v imenu reprezentativnih delodajalskih organizacij sprašuje predsednika vlade, »kakšen je smisel uvrščanja točke o božičnici na dnevni red seje ESS, če je vlada vse ključne postavke božičnice že določila – tako njeno obveznost, način izvajanja kot višino in časovnico izvedbe.« V imenu delodajalskih organizacij bo v zvezi s to problematiko Gorenšček na predsednika naslovil tudi pismo in zahteval pojasnila. »Si predsednik vlade tako predstavlja socialni dialog v Sloveniji? Če socialni partnerji na strani delodajalcev ne bomo pravočasno prejeli pojasnil in ne bo zagotovljena demokratična razprava in odločanje na ESS, te točke ne bomo uvrstili na dnevni red seje ESS,« je bil jasen.
Gorenšček je komentiral tudi današnjo izjavo predsednika vlade v Državnem zboru.
»Prav zaradi skrbi za zaposlene in njihova delovna mesta je potrebna razsodnost pri sprejemanju na prvi pogled všečnih ukrepov. Tudi na GZS podpiramo izplačilo prostovoljne božičnice v podjetjih, kjer je to glede na tržne in poslovne razmere mogoče. Dejstvo je, da uspešna slovenska podjetja že danes izplačujejo bonuse, božičnice in druge oblike nagrad iz poslovne uspešnosti, ki pa izvirajo iz dobrega poslovanje podjetij na trgu. Vendar so v Sloveniji tudi podjetja, ki si tega zaradi zahtevnih poslovnih razmer enostavno ne morejo privoščiti. Zato ne moremo sprejeti obvezne božičnice, saj bo ta bremenila predvsem tista podjetja, kjer dobičkov ni ali pa so majhni. To bo vodilo v racionalizacijo stroškov in v skrajnih primerih tudi povišano število stečajev in dodaten padec števila delovnih mest. Ta dinamika je že sedaj prisotna,« je izpostavil predsedujoči ESS in glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.
Kot ponavlja Gorenšček, »GZS poziva k rešitvam, ki dajejo podjetjem avtonomijo pri izplačevanju dohodkov zaposlenim in so spodbujene z ugodno davčno obravnavo. Zato bi bilo treba razbremeniti nagrado za poslovno uspešnost do 2-kratnika povprečne plače posameznika, ki bi bila prosta tako dohodnine kot socialnih prispevkov. To tudi ne bo obremenjevalo javnih financ.«
Ob tem se je Gorenšček dotaknil tudi premierjeve izjave o rekordnih dobičkih v gospodarstvu v zadnjih treh letih. Kot je komentiral, so bili »dobički gospodarskih družb že leta 2024 za 2,6 % nižji kot v 2023. Upoštevaje deflator, ki odraža rast cen v gospodarstvu, so bili dobički v letu 2024 celo za 8 % nižji kot leta 2021.« Pojasnil je, da je bilo poslovanje na borzo uvrščenih družb, ki so zavezane k javni objavi podatkov, sicer v prvem polletju 2025 dobro, »vendar rast njihovih dobičkov ne odraža razmer v pretežnem delu gospodarstva. Dodana vrednost na borzo uvrščenih družb predstavlja manj kot 5 % slovenskega BDP.«
